Tisto, kar je v svetu lepega

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 16. december 2016 / 09:51

V avli Zavarovalnice Triglav akvarele razstavlja ena najpomembnejših slovenskih slikark današnjega časa Metka Krašovec. Sožitje glasbe in podobe.

Kranj – Akademska slikarka Metka Krašovec je ena naših najbolj prepoznavnih umetnic, ki je v svoji skoraj pet desetletij trajajoči ustvarjalni karieri pripravila več kot sto samostojnih razstav in sodelovala na trikrat toliko skupinskih razstavah, že leta 1973 je prejela nagrado Prešernovega sklada, deset let kasneje pa še Jakopičevo nagrado. Več kot trideset let je, sprva kot docentka, kasneje kot redna profesorica za slikarstvo in risanje je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani poučevala bodoče generacije slikarjev. Od lani je tudi članica SAZU.

Tokrat se predstavlja z Akvareli na štuku, kot nam pove tudi naslov razstave, ki jih je ustvarila med letoma 2005 in 2010. Že v obdobju njihovega nastanka bi akvarele lahko postavili kot ravnotežje takratnemu in prihodnjemu času. Lahko bi si jih izbrali za vzor tudi danes, kako so se brez hektike, zbrano in zmerno odzivati na čas in njegove notranje zakonitosti, je med drugim k razstavi povedala umetnostna zgodovinarka Nuša Podgornik, in četudi cikel akvarelov nima naslova, bi ga v tem kontekstu lahko poimenovali tudi Človek, ustavi se! K zaustavljanju časa nas Metka Krašovec s svojimi likovnimi deli 'spodbuja' že dolgo, ko je bil crescendo časovne in tehnološke nestrpnosti še na svojih začetkih.

Motivi na njenih slikah so človeške figure, bodisi skoraj drobne pike v prostrani naravi bodisi monumentalni v medsebojnem odnosu in naravi enakovredni, mogoče celo večji od nje. Motivi delujejo tako zelo krhko, a hkrati suvereno. V tem, da nas popeljejo nekam drugam, v drugi svet, zagotovo. Kako se slike počutijo v tem času v tem svetu, ki do človeka ni vedno prijazen. »Živim v svojem svetu. Odvisno je, kako gledaš na svet okrog sebe, kaj vidiš. Ne rečem, da se me vse to ne dotakne. Še kako se me dotakne, ampak nekako nikoli nisem šla v slikanje vojn in česarkoli, kar se mi je zdelo, da je tako grozno. Ven hočem potegniti tisto, kar je še lepega na svetu,« pove Metka Krašovec, ki akvarele slika na tako imenovan štuk. Gre za zahtevno likovno tehniko, ki ne dopušča dela na pol, saj skice ne pridejo v poštev. Akvarel na peščeni podlagi in od blizu deluje kot freska. V zadnjem času Krašovčeva v svoje slike vkomponira verze. Ko naredi sliko, išče pravi verz zanjo. Bolj kot barve ji je pomemben zvok slike. »Ko kdaj gledam kakšne slike drugih avtorjev, slišim glasbo, in moja ambicija je vedno bila, da bi se tudi moje slike dalo slišati,« še dodaja Metka Krašovec. Ob odprtju razstave je glasbenik Lado Jakša z igranjem na različne instrumente in multivizijo pospremil prikaz bogatega opusa del Krašovčeve.