S knjigo na glavi

Besedilo: Barbara Tavčar
Kategorija: Rekreacija / / 16:46

Po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije se tretje življenjsko obdobje začne okoli šestdesetega leta starosti. Vsako življenjsko obdobje ima svoje biološke, psihološke in socialne značilnosti ter seveda tudi naravne fiziološke procese, ki so del življenjskega ciklusa. Četudi v zrelem obdobju pride do sprememb, te niso nujno slabe in ne pomenijo »propadanja« organizma. Ravno nasprotno. Z malo posameznikove angažiranosti je tudi to obdobje lahko čudežno – tako za fizično telo kot psihično počutje. Strokovno delo, lastna želja ter optimizem so tisto, kar telo potrebuje ne glede na starost. Tisto, česar ne uporabljamo, z leti propada, v nasprotnem primeru pa zagotavljamo rast in razvoj.

Vedno vadbo začnite z ogrevanjem, postopnim dvigovanjem telesne temperature in srčnega utripa. Hoja je vedno odličen začetek, samo intenzivnost prilagodite starosti ter zdravstvenim (ne)omejitvam. Hodite po hiši, okoli nje, v naravi ... Krvožilni in limfni sistem sta pomembna dejavnika regeneracije vseh tkiv, pri njunem optimalnem delovanju pa pomembno vlogo odigrajo stopala ter pravilni prenos sil prek njih na preostanek telesa. Hodite vzravnano, kot da bi imeli knjigo na glavi, pri tem pa pozornost usmerite tudi na dihanje. Dihajte umirjeno in se izogibajte vdihu, ki najprej napolni vašo prsno votlino. Površinsko dihanje vas bo namreč prej iztrošilo kot napolnilo z močmi.

Poleg splošne telesne vzdržljivosti so pomembne dihalne vaje, vaje za razvoj moči, gibljivosti in ravnotežja. Prav slednje vam bo v prihajajočem obdobju, zaznamovanem s hladnejšimi temperaturami in nestabilno površino (led, sneg ...), pomagalo, da ne bo prišlo do neljubih situacij, povezanih s padci, zdrsi in poškodbami.

Predvsem imejte v mislih, da vaše telo ne glede na starost potrebuje povezanost. Spoznajte, kateri je vaš najšibkejši člen, in ga korigirajte. Telo je namreč neverjetno povezano, mesto bolečine pa ne nakazuje v vseh primerih tudi na njen vzrok. Primer: zaradi pretirane obremenjenosti mišic čeljusti (npr. zaradi žvečenja) se bo pretirana napetost prenesla v vratno muskulaturo in prek nje na hrbtenico in nazadnje v predel medenice. Z enako logiko lahko glavobole povežemo s čezmerno spuščenimi mišicami stopala.

Nikoli ni prepozno za rast, razvoj in učenje – in tudi za gibanje ne. Naj vas radovednost in želja po odkrivanju zakonitosti življenja vsakodnevno ženeta dalje. Najprej po hiši in okoli nje, nato pa pogumno in zvedavo globlje in dlje.