
Pokljuka znova čez dve leti
V treh dneh si je tekme svetovnega pokala v biatlonu na Pokljuki ogledalo kar 16.500 gledalcev, ki so v nedeljo videli tudi uradno slovo Andreje Mali. Junaka sta Francoz Martin Fourcade in Nemka Laura Dahlmeier.
Rudno polje – Največji športni dogodek v Sloveniji pretekli konec tedna so bile tekme svetovnega pokala v biatlonu, ki jih je že enaindvajsetič gostila Pokljuka. Ogledalo si jih je veliko število gledalcev, ki so uživali v sončnem vremenu in boju najboljših biatloncev na svetu. Junaka letošnje Pokljuke sta Francoz Martin Fourcade in Nemka Laura Dahlmeier. Vodeča biatlonca v skupnem seštevku sta bila najboljša tako na petkovem sprintu kot na sobotnem zasledovanju, tretjo zmago pa sta v nedeljo dosegla še kot člana francoske oziroma nemške štafete. Najboljšo slovensko uvrstitev je dosegel Klemen Bauer z 12. mestom v sprintu, tekmovanje pa je bilo tudi v znamenju uradnega slovesa Andreje Mali na tekmi štafet.
»Super. Po eni strani sploh nisem dojel, da sem zadel vse strele, po drugi strani pa me to sedaj ne bi smelo več presenetiti. Na zadnjih dveh treningih pred tekmo sem zgrešil enega od sto strelov. Če na treningu streljaš dobro, lahko to pričakuješ tudi na tekmi, če pa že na treningu grešiš, lahko upaš samo na čudež. Uspelo mi je tudi na tekmi. Ohranil sem pravo razmerje med agresivnostjo in umirjenostjo. S tem rezultatom sem izpolnil prvi cilj Pokljuke. Morda bi bilo še lepše, če bi bil v najboljši deseterici, ampak sedaj denarne nagrade delijo do 15. mesta, če rečem malo za šalo, sem se sedaj spomnil,« je bil po petkovi tekmi in 12. mestu dobro razpoložen Klemen Bauer.
Klemen Bauer je bil edini Slovenec, ki se je uvrstil na zasledovanje, kjer pa mu ni šlo po načrtih (41. mesto), z Miho Dovžanom, Mitjem Drinovcem in Rokom Tršanom pa so bili v štafeti 12.
Med slovenskimi biatlonkami sta točke osvojili dve tekmovalki, »cimri« Teja Gregorin in Anja Eržen. Gregorinova je bila v sprintu 36., v zasledovanju pa 30., Erženova pa je s 37. mestom v sprintu dosegla svojo najvišjo uvrstitev v svetovnem pokalu. »Vedela sem, da se ob enem zgrešenem strelu, kar mi je uspelo, lahko borim za točke svetovnega pokala, ob dveh pa za šestdeseterico. Ne bi mogla biti bolj zadovoljna. Nisem pričakovala, saj me je bilo zelo strah. Očitno mi je glasba v ušesih pred startom kar precej pomagala. Breme je sedaj padlo z ramen in dobila sem dodatna krila za naprej,« je povedala Anja Eržen, nečakinja Janeza Mariča, sedaj trenerja moške mladinske ekipe, ki pa, kot je dejala, ima toliko dela, da ga že dolgo ni vedela. »Vem pa, da je v mislih z mano in da mi želi vse najboljše – in to je zame dovolj.«
Manj je bila s posamičnima nastopoma zadovoljna Teja Gregorin: »Očitno je nekaj težav v glavi, saj če na treningu lahko zadenem, bi lahko tudi na tekmi. Tek je bistveno boljši kot v lanski sezoni. Tudi na tekmo grem bolj z veseljem, ker vem, da če dobro streljam, da sem lahko visoko. Na domačem prizorišču si verjetno tudi sami damo preveč pritiska,« je po dveh posamičnih tekmah razmišljala Teja Gregorin, ki je nato drugo sliko na strelišču pokazala že na nedeljski štafetni tekmi, ko je zadela vseh deset strelov. Članici slovenske štafete sta bili poleg njiju še Urška Poje in Andreja Mali. Kamničanka se je po lanski sezoni iz tekmovalnih vrst preselila v trenersko, je trenerka slovenskih mladink, na Pokljuki pa je še uradno končala tekmovalno kariero. »Odločitev, da se poslovim na tak način, je bila pravilna. Zelo sem se veselila tega dne, sem pa imela nekaj treme,« je povedala Andreja Mali, ki so jo v cilju pričakali člani reprezentance in vodstvo.
Nastopi slovenskih biatloncev so bili na Pokljuki boljši kot na uvodu na Švedskem, kar je dober obet za naslednje tekme svetovnega pokala, ki bodo ta konec tedna v Novem mestu na Češkem. Naslednjo sezono tekem na najvišji ravni na Pokljuki ne bo, jih pa bo znova gostila čez dve leti.