Vsak dan klici obupanih pacientov

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / nedelja, 11. december 2016 / 11:35

Zdravnik Janez Poklukar, specialist internist, je vodenje Splošne bolnišnice Jesenice prevzel avgusta 2014. Kot pravi, si ne predstavlja, da bi do sedaj opravljeno delo, ki ga opisuje kot krizni menedžment, moral opraviti ponovno. V službi je vsak dan od deset do dvanajst ur, pogosto dela še ponoči doma. Kot direktor je po plači na 55. mestu med vsemi zaposlenimi v bolnišnici.

Vodenje bolnišnice ste prevzeli pred dobrima dvema letoma, kako zahtevni sta bili ti dve leti?

»Zelo. Izzivov je bilo toliko, da si ne predstavljam, da bi moral to pot prehoditi ponovno. Treba se je zavedati, da smo poleti 2014 dobesedno stopili na gradbišče, urgentno službo smo pripravljali na selitev v vojaško bolnišnico, jo sredi zime tudi preselili, pri samem poslovanju pa smo imeli težke likvidnostne težave, tako da smo precej energije vlagali v racionalizacijo procesov in obvladovanje ostalih stroškov. Po drugi strani smo morali vlagati določene napore v razne postopke pred sodišči glede stvari, ki so se zgodile pred mojim prihodom in še danes niso razrešene. Sreča pa je, da sem ti dve leti kriznega menedžmenta ob sebi imel odlične sodelavce.«

V tem času vam je uspelo obrniti trend poslovanja v pozitivno smer in letos ob polletju je bolnišnica že tretje polletje zapored poslovala brez rdečih številk. Kje ste poiskali rezerve, prihranke?

»Najprej je bilo treba zaposlenim, pacientom in širši javnosti naliti čistega vina, kje smo, in predlagati ukrepe, ki so sprejemljivi za vse. Predvsem smo gledali, da je ob vseh ukrepih zagotovljena varna in kvalitetna obravnava pacientov. Z vidika kakovosti obravnave smo se poglobili v procese in čeprav smo klestili stroške, smo zagotavljali enako ali celo višjo kakovost storitev. Klasičen primer racionalizacije smo naredili v kuhinji, kjer smo stroške zmanjšali za več kot tretjino. To smo napravili s številnimi ukrepi, od spremembe energentov do spremembe procesov, na ponovnih razpisih smo dosegli ugodnejše cene … V vseh segmentih bolnišnice, ne samo pri nakupu zdravil in medicinsko-potrošnega materiala, temveč tudi pri zunanjih storitvah (laboratorijskih storitvah, izvajanju čiščenja in varovanja bolnišnice), nam je prek razpisov uspelo doseči od deset do trideset odstotkov prihranka.«

Kljub temu pa je likvidnostna situacija še naprej težka?

»Likvidnost je težava. Samo lani smo 5,5 odstotka vseh prilivov, to je 1,8 milijona evrov, namenili za pretekle zgodbe, kot je plačilo FURS-u za neplačane prispevke ob izvajanju dodatnega programa leta 2011, poplačilo premalo izplačanih plač zaposlenih ob prevedbi leta 2008, za odplačevanje kredita iz leta 2013 … Trenuten dolg do dobaviteljev znaša 3,3 milijona evrov, to pomeni, da bi več kot polovico tega lahko poplačali, če ne bi imeli teh stvari za nazaj. Letošnjo likvidnost bremeni tudi dejstvo, da smo se prijavili na dodatne programe države in skozi to dobili dodatnih dvesto operacij, ki smo jih večino že naredili, plačane pa bomo dobili šele marca 2017. Skupaj gre za 589 tisoč evrov. Tudi desetodstotno preseganje programa, ki ga izvajamo na prospektivnih operacijah, v višini 330 tisoč evrov, bo plačano šele marca. Tako se dnevno usklajujemo z dobavitelji, da nam ne ustavijo dobav. Ob tem je urgentni center pospešil regionalizacijo bolnišnice. Tako vse več pacientov prihaja s spodnje Gorenjske in tudi zato smo presegli število opravljenih CT-preiskav, ultrazvokov in rentgenskih klasičnih preiskav. Naredili smo jih za štirinajst mesecev, plačanih pa bomo dobili za dvanajst mesecev. Stroški torej nastajajo, ker zdravimo ljudi, prilivi pa temu ne sledijo.«

Eden od pomembnejših projektov je projekt za skrajševanje čakalnih vrst. Kako poteka?

»K skrajševanju čakalnih vrst smo pristopili z več vidikov. Tako smo uvedli nacionalnega koordinatorja, ki skrbi za to, da paciente na preiskave, kjer so pri nas dolge čakalne dobe, preusmeri v centre s krajšo čakalno dobo. Letos smo denimo na ta način preusmerili 48 pacientov v drug center na CT glave. Koordinator sicer ni skrajšal čakalnih vrst v državi, je pa preprečil, da bi bile nekje te nedopustno dolge. Naslednji korak bi moral biti nacionalni koordinator na minus prvo potenco. To pomeni, da bi, namesto da bi pacienta poslali drugam, prejeli del programa, ki bi moral biti nerazporejen, in bi se v drugi polovici leta razporedil tja, kjer imajo predolgo čakalno vrsto. Tako ne bi pacienti hodili na drug konec Slovenije na preiskave, temveč bi denar sledil pacientom. Za skrajševanje čakalnih vrst je zelo pomembno tudi uvajanje integrirane zdravstvene oskrbe. Tako smo pri nas kot prvi uvedli paliativni tim, s čimer smo prihranili med petsto in tisoč hospitalizacij, saj te paciente obravnavamo doma, ob pomoči svojcev. Eden od ukrepov za skrajševanje čakalnih vrst pa je tudi prenašanje nekaterih pristojnosti na diplomirane medicinske sestre, tako diplomirane babice zdrave nosečnice obravnavajo v babiški ambulanti, diplomirane medicinske sestre vodijo kronične rane, letos pa nanje prenašamo tudi obremenitvena testiranja in antikoagulantno ambulanto.«

Novost je tudi vzpostavitev konzultacije med osebnim zdravnikom in specialistom ...

»E-konzultacija je novost, ki bo prav tako pripomogla k skrajševanju čakalnih vrst. Deluje tako, da zdravnik splošne prakse, ki ima denimo pred sabo pacienta za EKG, skenira ta EKG, ga pripne e-napotnici in ga pošlje lokalnemu specialistu kardiologu v pregled z vprašanjem, ali pacient mora takoj naprej na preiskavo, ali preiskavo sploh potrebuje … V 48 urah specialist odgovori in osebni zdravnik dobi odgovor, zato pacientu ni treba na Jesenice, kar zagotovo skrajšuje čakalne vrste. Po slabih dveh mesecih uporabe e-napotnice ugotavljamo, da imamo največ e-konzultacij na področju internistike oziroma kroničnih bolnikov in nevrologije.«

Ali se tudi v vaši bolnišnici dogajajo kakšni telefonski klici za »preskok« čakalne vrste?

»Klice prestrašenih ali obupanih pacientov zaradi dolgih čakalnih vrst prejemamo vsak dan. Običajno pacient na ta način skuša predstaviti skrb nad tem, da bo pravi čas dobil tisto, kar potrebuje. Včasih pa so to tudi klici, ki bolj spominjajo na grožnje in verbalno nasilje. V naši bolnišnici vse to razumemo in paciente usmerimo k splošnim zdravnikom oziroma predlagamo, da obiščejo dežurnega zdravnika ali urgentni center, če menijo, da je potrebna takojšnja nadaljnja obravnava. Sicer pa smo že v začetku leta pristopili h kompletni prenovi čakalnih vrst in čakalnih knjig ravno zaradi potrebe po standardizaciji teh procesov. S prehodom na digitalno vodenje knjig zapiramo vrata, da bi kdorkoli lahko preskakoval vrste. Tako se ne bi smelo dogajati, da kdorkoli preskoči čakalno vrsto, to obsojamo in bi tudi sankcionirali, če bi se zgodilo.«

Uvedli ste tudi vrstomate, kako so novost sprejeli zlasti starejši pacienti?

»Vrstomate uvajamo postopoma, ambulanto za ambulanto, po dobrem mesecu delovanja pa ugotavljamo, da se na ta način vpiše od 70 do 80 odstotkov pacientov. Rezultat je večje zadovoljstvo pacientov, saj jim ni treba več čakati na sprejemnem okencu za vpis, v čakalnicah pa je dovolj stolov, saj pacienti vedo, da bodo na vrsti ob tisti uri, ko so naročeni. Vsaj pol leta bomo zagotavljali tudi pomoč študentov pri vrstomatih. Ob tem pa bi rad omenil še nekaj: dnevno na preiskave ne pride tudi do 25 odstotkov pacientov. Zato smo uvedli SMS-obveščanje in e-obveščanje, za kar potrebujemo pravilne telefonske številke in e-naslove pacienta, da ga opomnimo, da je čez tri dni naročen na preiskavo.«

Veliko razburjenja v javnosti so nedavno povzročila razkritja RTV Slovenija, da nekatere bolnišnice močno preplačujejo medicinske pripomočke. Splošna bolnišnica Jesenice, kot kažejo zbrani podatki, v nekaterih delih, denimo za umetne kolke, plačuje najnižje cene. Kako komentirate razkritja?

»V naši bolnišnici smo ob vsakem javnem razpisu dosežene cene že prej primerjali z vsaj štirimi drugimi bolnišnicami, tako da so nam bile cene v drugih bolnišnicah znane in nas objavljene stvari niso presenetile. V vodstvu bolnišnice smo se pred samo oddajo na RTV srečali z določenimi pritiski, vezanimi na objavljene podatke. A z imenovanjem na mesto direktorja nisem dobil samo pooblastil, ampak tudi odgovornost, da delam transparentno, odgovorno in v korist ljudi. Zato takim pritiskom nismo popustili.«