Žrtve na obeh straneh

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / nedelja, 11. december 2016 / 11:37

V galeriji Mestne hiše v Kranju je na ogled razstava Nemci in partizani – nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico. V ospredju nemško vojaško pokopališče v Kranju in ofenziva Encijan poleti 1942.

Kranj – Tematika padlih vojakov in civilistov na obeh v drugo svetovno vojno vpletenih straneh (če se omejimo le na »Nemce in partizane« kot nam sicer z mislijo na nekdanjo otroško igro namiguje naslov), ki je predvsem v zadnjih dvajsetih letih vendarle postala predmet različnih raziskovanj, je tokrat prvič v Kranju in na Gorenjskem dobila tudi obliko dokumentarne razstave. Pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana iz Gorenjskega muzeja sta v ekipo k sodelovanju pristopila raziskovalec nemškega vojaškega pokopališča v Kranju Darko Cafuta in Marcus Schreiner Božič iz Münchna, ki je raziskoval 18. policijski polk gorskih lovcv, ki je bil vključen v ofenzivo Encijan poleti leta 1942. Zemljevide je pripravil Matjaž Budkovič, katalog in razstavo pa sta oblikovala mlada arhitekta Teo Kajzer in Mija Mikuž.

Ogled razstave začnemo s podatki o okupacijskih oboroženih silah na Gorenjskem. Izvemo, da naj bi se s partizani bojevale predvsem policijske, orožniške in obmejne enote. Seveda so bile prisotne tudi enotne redne nemške vojske, hkrati pa so Nemci domačine vključevali v vaške straže in domobranstvo. Sledita prikaza tako okupatorskega kot revolucionarnega terorja, pospremljena s številkami o mrtvih, ki sta jih zakrivili ena ali druga stran. Predstavljeni so boji Cankarjevega bataljona v vstaji decembra 1941. Enota je bila zelo uspešna, saj so Nemci imeli trikrat več izgub. Izvemo, da je teror okupatorja vrhunec dosegel poleti leta 1942, ko je bilo med drugim umorjenih 320 talcev in požganih 15 vasi.

Zanimiva je predstavitev nemškega vojaškega pokopališča, ki je del kompleksa osrednjega kranjskega pokopališča. Tu naj bi pokopali skoraj vse pripadnike nemških enot in okupacijskih oblasti, ki so v pokrajini padli ali umrli med drugo svetovno vojno. Po doslej znanih podatkih je tu pokopanih 1240 oseb. Po nemških podatkih je bilo po vojni prekopanih nekaj več kot štiristo posmrtnih ostankov. Darko Cafuta je pokopane preštel na podlagi Vurnikovega načrta pokopališča po odsekih od leta 1941 do 1945 in naštel dobrih sto oseb manj.

Med vojno padli ali umorjeni na obeh straneh so številčno prikazani na preglednih zemljevidih, ki jih je pripravi Matjaž Budkovič. Zanimiv je podatek, da je bilo več partizanskih žrtev kot domobranskih predvsem v gornjesavskem koncu, v Bohinju, Tržiču in kamniško-domžalskem bazenu, medtem ko je domobranskih žrtev več predvsem v Škofji Loki ter Selški in Poljanski dolini, okrog Polhovega Gradca in pa v Šenčurju, Cerkljah, Komendi in Vodicah. Po izračunih dr. Dežmana si v Kranju skupno število mrtvih obe strani delita skorajda natanko na polovico.

Na razstavi je predstavljenih tudi nekaj doslej še neobjavljenih fotografij, ki so jih v »akcijah« na Gorenjskem posneli nemški vojni fotografi, spoznamo zgodbo enega od nemških vojakov v naših krajih, na ogled pa so tudi tri nemške uniforme – gorske enote, vojaka običajnih oboroženih sil in žandarmerije.