Pasijon na Unescovem seznamu

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / / 08:05

Škofjeloški pasijon, ki ga v Škofji Loki uprizarjajo po izvirnem besedilu patra Romualda, nastalem med 1715 in 1727, je uvrščen na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Škofja Loka – Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine, ki ga sestavlja 24 držav pogodbenic Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine, je na svojem rednem letnem zasedanju v Adis Abebi v Etiopiji prejšnji teden sprejel odločitev o vpisu Škofjeloškega pasijona na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeš­tva. Na seznamu je bilo do letošnjega zasedanja skupaj 314 elementov. V Sloveniji je bil leta 2008 vzpostav­ljen tudi Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije in ravno Škofjeloški pasijon je bil vanj vpisan kot prva enota nesnovne dediščine in leta 2012 prvi razglašen za nesnovno kulturno dediščino posebnega državnega pomena.

Aktivnosti za pripravo projekta nominacije za vpis na Unescov seznam segajo v leto 2012, v Škofji Loki pa že veliko dlje. Po prvi nominaciji, ki ni prejela pozitivnega mnenja, je Slovenija leta 2015 vložila novo, v kateri je utemeljila vse vsebinske kriterije. Pri pripravi nominacije so sodelovali predstavniki Škofje Loke, Slovenskega etnografskega muzeja kot koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine in Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo RS. Za mednarodno koordinacijo v času do vpisa so zgledno skrbeli še na veleposlaništvu Republike Slovenije v Parizu v vlogi stalnega predstavništva pri Unescu, s sodelovanjem Slovenske nacionalne komisije za Unesco in Ministrstva za zunanje zadeve.

Vsem tem se je med prvimi zahvalil župan občine Škofja Loka Miha Ješe, še posebej pa pasijonski skupini in tisoč prostovoljcem, ki vsakih nekaj let sodelujejo pri uprizoritvi Škofjeloškega pasijona: »V prvi vrsti se želim zahvaliti vsem tisoč prostovoljcem, ki vedno znova poskrbijo za čudovito in čarobno uprizoritev tega najstarejšega dramskega besedila v slovenskem jeziku. Vsakemu posamezniku posebej, ki sestavi košček mozaika za celotno podobo, ki bo prihodnjič ponovno zaživela leta 2021. Še naprej se bomo namreč trudili zagotoviti kontinuiteto uprizarjanja, saj projekt res združuje številne posameznike v skupine in v skupnost.«

Slovensko delegacijo, ki se je udeležila zasedanja medvladnega odbora v etiopski prestolnici, je vodila ambasadorka Magdalena Tovornik, v njej pa so bili tudi Ločani Aleksander Igličar, Jože Štukl in Jernej Tavčar. Kot nam je povedal Aleksander Igličar, je bila nominacija za vpis Škofjeloškega pasijona na Unescov seznam oddana marca 2015, odbor pa je tokrat obravnaval 38 nominacij in jih od tega 17 predlagal za vpis. V slovenski delegaciji niso bili povsem prepričani, ali bodo uspešni: kljub vsebinsko popolni vlogi je obstajal proceduralni zadržek, ki ga vloga ni vsebovala, namreč kako se posodablja slovenski register nesnovne kulturne dediščine. Toda pred zasedanjem sta naše ministrstvo za kulturo in slovensko veleposlaništvo v Parizu v kontaktu s 24 članicami odbora to razjasnili. V četrtek popoldne je bila sprejeta odločitev, ki so jo »trije mušketirji iz Škofje Loke in Magdalena Tovornik kot njihov D'Artagnan« sprejeli z navdušenjem. »Občutki so izjemni, tudi mi štirje smo bili zelo veseli, da je dolgoletno prizadevanje rodilo sad in je Škofjeloški pasijon sedaj vpisan na seznam Unescove nesnovne dediščine. To je veliko priznanje živi nesnovni kulturni dediščini, priznanje pasijoncem in Škofji Loki, ki tako Škofji Loki kot Škofjeloškemu pasijonu prinaša mednarodno prepoznavnost,« je občutke strnil Aleksander Igličar.