Marta Velik in župan Sel Heribert Kulmesch

Praznovanje v selskem kotu

V četrtek zvečer so v celovški knjigarni Haček predstavili najnovejšo revijo Rastje in knjižni dar Slovenske prosvetne zveze za leto 2017. V Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru v Rožu pa je Kmečka izobraževalna skupnost predstavila svoj koledar za leto 2017.

Sredi novembra so v gostilni Pod lipo v Bajdišah/Waidisch ob cesti med Borovljami/Ferlach in Selami/Zell Pfarre praznovali 55–letnico delovanja Slovenskega prosvetnega društva Herman Velik Sele – Kot. Sele – Kot je eno od naselij občine Sele, v katerem je delovala še ljudska šola, potem pa jo je leta 2005 doletela usoda zaprtja tako kot mnoge manjše ljudske šole na Koroškem. Šola in slovensko prosvetno društvo v tem kraju, ki je bilo z imenom Košuta ustanovljeno junija leta 1961, sta usodno povezana s Hermanom Velikom. Ta narodnjak, rojen aprila leta 1930 v Železni Kapli, je po končanem učiteljišču v Celovcu prišel za učitelja v Sele, leta 1953 pa za ravnatelja ljudske šole v Kotu. Herman ni bil le zaveden slovenski učitelj, zagret kulturnik, športnik in zagovornik sodelovanja nemško in slovensko govorečih Korošcev, ampak se je dejavno vključil v politiko preko koroških socialdemokratov. V stranki je ostal Slovenec. Imel je nasprotnike. Za nekatere v stranki je bil preveč Slovenec, za nekatere med Slovenci pa človek, ki se je dal speljati v nemške vode. V tej politični širini je bil podoben Valentinu Polanšku, ki je bil učitelj na Obirskem. Leta 1965 je bil izvoljen za župana Sel. Boril se je in uspel, da leta 1973 selske občine niso združili z boroveljsko. Avgusta leta 1976, na nogometni tekmi v Globasnici, kamor je povabil tudi nogometaše Mercatorja in Olimpije iz Ljubljane, ga je zadela možganska kap. Nad 3000 ljudi ga je spremilo na njegovo zadnjo pot. Med njimi so bili tudi prijatelji iz Slovenije. Herman Velik je bil prvi koroški župan, ki si je leta 1972 upal skleniti pobratenje z eno od slovenskih občin, s Škofjo Loko. Še v letu njegove smrti so Slovensko prosvetno društvo Košuta preimenovali v Slovensko prosvetno društvo Herman Velik. Na jubilejni svečanosti so kulturniki iz selskega kota, ki jih od leta 1990 naprej vodi Eda Velik, hčerka pokojnega Hermana, predstavili svojo bogato dejavnost. V 55 letih so organizirali nad 540 prireditev, v njegovo delo pa se vedno bolj vključujejo tudi mladi. V imenu selske občine jih je nagovoril selski župan Heribert Kulmesch, ki je bil 15 let, do zaprtja leta 2005, ravnatelj ljudske šole v Kotu. Zaslužnim članom so podelili priznanja. Še posebej pa so počastili Marto Velik, soprogo pokojnega Hermana Velika, ki je bila dolgo duša in dobra vila društva.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 18. avgust 2009 / 07:00

Mir v srcu

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Čezmejno sodelovanje gasilcev

Podnart - Na nedavnem prevzemu novega gasilskega vozila v Podnartu so sodelovali tudi gasilci iz Sel-Borovnice na Koroškem, ki so prišli v Podnart skupaj z županom Sel Engelberto...

Prosti čas / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Le še streljaj od albuma

Ansambel Veseli Gorenjci je tudi minulo nedeljo, ko je razveseljeval obiskovalce na zaključku Čipkarskih dni v Železnikih, dokazal, da si je nadel pravo ime.

Splošno / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Prvi častni občan je Stanko Košir

Najvišje občinsko priznanje - naziv častni občan bo prejel Stanko Košir iz Gozd-Martuljka za ohranjanje izročila Rut.

Splošno / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Je edina možnost zdravnik iz tujine?

Vodja zdravstvenega doma Janko Kersnik dvomi, da bodo v Kranjski Gori dobili tretjega zdravnika.

Splošno / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Na olimpijadi pred skoraj 60 leti

Karel Klančnik, rojen Mojstrančan, je eden tistih, ki je močno zaznamoval zgodovino razvoja skakalnega športa v Gornjesavski dolini.