Anton Erznožnik pred novo proizvodno linijo

Dobiček vlagali v podjetje

Med letošnjimi nominiranci za obrtnika leta, ki so ga razglasili na sinočnji slavnostni prireditvi v Ljubljani, je bil tudi Anton Erznožnik, direktor podjetja Lesko iz Žirov.

Žiri – Podjetje Lesko je Anton Erznožnik pred 25 leti začel graditi od temeljev naprej. Najprej se je namreč v šestdeset kvadratnih metrov veliki delavnici sam lotil izdelave zahtevnejših vhodnih vrat. Sčasoma se je izkazalo, da kupci veliko bolj povprašujejo po kakovostnih oknih zaobljenih in nepravilnih oblik. Začel je vlagati v strojno opremo in se počasi širil. Proizvodnja, opremljena z najsodobnejšimi stroji za obdelavo lesa, se danes razprostira na dva tisoč kvadratnih metrih površin. Ta čas v podjetju zaposlujejo dvajset ljudi, na leto pa ustvarijo okrog dva milijona evrov prihodkov, od tega je okrog deset odstotkov dobička.

Z okroglimi okni orali ledino

Kot so ob nominaciji Antona Erznožnika za obrtnika leta poudarili pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, v podjetju Lesko že od začetkov hodijo po neuhojenih poteh. »Delajo korake, za katere so prepričani, da so pravilni, čeprav orjejo ledino. Vedno so odprti za nove, smele ideje in nenavadne rešitve.« Enako se lotevajo tudi naročil svojih naročnikov – z inovativnostjo in s ciljem, da poiščejo rešitve, ki so nekaj posebnega, boljšega. Prvi velik tehnološki korak so naredili leta 1998, ko so proizvodnjo opremili z eno takrat najsodobnejših tehnologij za izdelavo okroglih oken oziroma oken nepravilnih oblik. »Kot prvi in precej časa edini v Sloveniji smo se ponašali s strojno opremo za izdelavo okroglih okvirjev,« je poudaril Erznožnik in dodal, da so ves dobiček vlagali v opremo. Veliko naložbo v novo povsem avtomatizirano proizvodno linijo so izpeljali tudi letos. »Naložba je bila vredna okrog 1,5 milijona evrov, kar je za kolektiv z dvajsetimi zaposlenimi ogromno,« priznava Erznožnik. Vse namreč financirajo z lastnimi sredstvi, nikoli s posojili. »Vemo, koliko lesnih podjetij je propadlo zaradi prezadolženosti. Zato raje napredujemo z majhnimi koraki,« ostaja previden Erznožnik, čeprav jim promet ves čas raste.

Največ izvažajo na ruski trg

Z okroglimi okni so našli tržno nišo, ki jim je omogočila prodor tudi na ruski trg. »Ne ustrašimo se niti najbolj zahtevnega naročila, kar dokazuje tudi ena naših najbolj eminentnih referenc – Leskova okna krasijo Konstantinov dvorec v Sankt Peterburgu, najpomembnejši protokolarni objekt ruskega predsednika.« V preteklosti so kar polovico proizvodnje izvozili v Rusijo, v zadnjem obdobju je izvoz v Rusijo in Avstrijo padel na štirideset odstotkov, a po Erznožnikovih besedah znova počasi raste. V Sloveniji imajo ta čas ogromno dela predvsem za zasebne naročnike, saj je zasebna gradnja po Erznožnikovih besedah v zadnjem času precej živahna. »Najbolj pa smo poznani po tem, da izdelujemo okna za objekte, ki so pod spomeniškim varstvom.« Med drugim so menjali okna na Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, ta čas izdelujejo okna za objekt zavoda za zdravstveno zavarovanje v Ljubljani. »Na tem področju imamo veliko referenc, zato nas priporočajo tudi na zavodu za varstvo kulturne dediščine,« je pojasnil Erznožnik in dodal, da številni njihovi konkurenti tega niso sposobni izpeljati, ker nimajo na voljo ustrezne tehnologije. Nova tehnologija jim je omogočila tudi razvoj inovativnega lesenega okna woody, ki je znotraj brez zasteklitvene letvice, zunaj pa ima leseno masko. »Sistem omogoča uporabo različnih vrst lesa na zunanji strani, različno barvo oken zunaj in znotraj, enostavno vzdrževanje in dolgo življenjsko dobo.«

Pri svojem delu stremijo k temu, da na najboljši možen način združujejo tradicionalna mojstrska znanja obdelave najzahtevnejših lesenih oken z najsodobnejšimi strojnimi in programskimi rešitvami. »Verjamemo v kombinacijo tradicije in sodobnosti, v dopolnjevanje stare in mlade generacije, v složno sodelovanje med bogastvom izkušenj, ki jih prinesejo leta, in zagnano prodornostjo, ki jo premore mladost.« Priložnost, da nadaljujeta njegovo delo, se je Erznožnik odločil prepustiti sinovoma, ki mu že zdaj pomagata v podjetju, sam pa bo začel sadove svojega preteklega dela uživati v pokoju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / nedelja, 13. februar 2011 / 07:00

Ponudba iz hleva in z njive

Na kmetiji pr` Benk v Poženiku, kjer gospodarita Francka in Martin Porovne, čakajo le še na uradno dovoljenje za predelavo mleka, ponudbo mlečnih izdelkov pa dopolnjuje še ponudba z njive - rdeča pesa...

Objavljeno na isti dan


Jesenice / / 17:25

Podžupanja odstopila

Zaradi osebnih moralnih in etičnih vrednot je odstopila jeseniška podžupanja Sabina Mulalić. Zapustila je tudi stranko Gibanje Svoboda.

Kranjska Gora / / 15:57

Sezona na Pocarjevi domačiji

Na Pocarjevi domačiji so že odprli novo sezono. Upajo, da jim narava tokrat ne prekriža načrtov.

Kronika / / 14:54

Reševalci usklajeni

Selca – Gorska reševalna služba Škofja Loka je v petek v Selcih izvedla redno letno reševalno vajo. Po zamišljenem scenariju je s ceste Selca–Golica vozilo s tremi osebami zletelo po pobočju v strm...

Kamnik / / 14:49

Stavijo na kulturni turizem

V mekinjskem samostanu imajo trenutno 56 ležišč, lani so ustvarili 1900 nočitev. Kapacitete pa bi radi še povečali.

Gospodarstvo / / 14:48

Priznanja kmetijam in sporočila kupcem

Minuli konec tedna je na Ptuju potekal petintrideseti festival Dobrote slovenskih kmetij, na katerem je priznanja za dobrote prejelo tudi okoli petdeset kmetij s širšega gorenjskega območja.