Anton Erznožnik pred novo proizvodno linijo

Dobiček vlagali v podjetje

Med letošnjimi nominiranci za obrtnika leta, ki so ga razglasili na sinočnji slavnostni prireditvi v Ljubljani, je bil tudi Anton Erznožnik, direktor podjetja Lesko iz Žirov.

Žiri – Podjetje Lesko je Anton Erznožnik pred 25 leti začel graditi od temeljev naprej. Najprej se je namreč v šestdeset kvadratnih metrov veliki delavnici sam lotil izdelave zahtevnejših vhodnih vrat. Sčasoma se je izkazalo, da kupci veliko bolj povprašujejo po kakovostnih oknih zaobljenih in nepravilnih oblik. Začel je vlagati v strojno opremo in se počasi širil. Proizvodnja, opremljena z najsodobnejšimi stroji za obdelavo lesa, se danes razprostira na dva tisoč kvadratnih metrih površin. Ta čas v podjetju zaposlujejo dvajset ljudi, na leto pa ustvarijo okrog dva milijona evrov prihodkov, od tega je okrog deset odstotkov dobička.

Z okroglimi okni orali ledino

Kot so ob nominaciji Antona Erznožnika za obrtnika leta poudarili pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, v podjetju Lesko že od začetkov hodijo po neuhojenih poteh. »Delajo korake, za katere so prepričani, da so pravilni, čeprav orjejo ledino. Vedno so odprti za nove, smele ideje in nenavadne rešitve.« Enako se lotevajo tudi naročil svojih naročnikov – z inovativnostjo in s ciljem, da poiščejo rešitve, ki so nekaj posebnega, boljšega. Prvi velik tehnološki korak so naredili leta 1998, ko so proizvodnjo opremili z eno takrat najsodobnejših tehnologij za izdelavo okroglih oken oziroma oken nepravilnih oblik. »Kot prvi in precej časa edini v Sloveniji smo se ponašali s strojno opremo za izdelavo okroglih okvirjev,« je poudaril Erznožnik in dodal, da so ves dobiček vlagali v opremo. Veliko naložbo v novo povsem avtomatizirano proizvodno linijo so izpeljali tudi letos. »Naložba je bila vredna okrog 1,5 milijona evrov, kar je za kolektiv z dvajsetimi zaposlenimi ogromno,« priznava Erznožnik. Vse namreč financirajo z lastnimi sredstvi, nikoli s posojili. »Vemo, koliko lesnih podjetij je propadlo zaradi prezadolženosti. Zato raje napredujemo z majhnimi koraki,« ostaja previden Erznožnik, čeprav jim promet ves čas raste.

Največ izvažajo na ruski trg

Z okroglimi okni so našli tržno nišo, ki jim je omogočila prodor tudi na ruski trg. »Ne ustrašimo se niti najbolj zahtevnega naročila, kar dokazuje tudi ena naših najbolj eminentnih referenc – Leskova okna krasijo Konstantinov dvorec v Sankt Peterburgu, najpomembnejši protokolarni objekt ruskega predsednika.« V preteklosti so kar polovico proizvodnje izvozili v Rusijo, v zadnjem obdobju je izvoz v Rusijo in Avstrijo padel na štirideset odstotkov, a po Erznožnikovih besedah znova počasi raste. V Sloveniji imajo ta čas ogromno dela predvsem za zasebne naročnike, saj je zasebna gradnja po Erznožnikovih besedah v zadnjem času precej živahna. »Najbolj pa smo poznani po tem, da izdelujemo okna za objekte, ki so pod spomeniškim varstvom.« Med drugim so menjali okna na Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, ta čas izdelujejo okna za objekt zavoda za zdravstveno zavarovanje v Ljubljani. »Na tem področju imamo veliko referenc, zato nas priporočajo tudi na zavodu za varstvo kulturne dediščine,« je pojasnil Erznožnik in dodal, da številni njihovi konkurenti tega niso sposobni izpeljati, ker nimajo na voljo ustrezne tehnologije. Nova tehnologija jim je omogočila tudi razvoj inovativnega lesenega okna woody, ki je znotraj brez zasteklitvene letvice, zunaj pa ima leseno masko. »Sistem omogoča uporabo različnih vrst lesa na zunanji strani, različno barvo oken zunaj in znotraj, enostavno vzdrževanje in dolgo življenjsko dobo.«

Pri svojem delu stremijo k temu, da na najboljši možen način združujejo tradicionalna mojstrska znanja obdelave najzahtevnejših lesenih oken z najsodobnejšimi strojnimi in programskimi rešitvami. »Verjamemo v kombinacijo tradicije in sodobnosti, v dopolnjevanje stare in mlade generacije, v složno sodelovanje med bogastvom izkušenj, ki jih prinesejo leta, in zagnano prodornostjo, ki jo premore mladost.« Priložnost, da nadaljujeta njegovo delo, se je Erznožnik odločil prepustiti sinovoma, ki mu že zdaj pomagata v podjetju, sam pa bo začel sadove svojega preteklega dela uživati v pokoju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / ponedeljek, 15. januar 2024 / 14:44

Tedenski horoskop

Oven (21. 3.–21. 4.) Dobili boste navdih in začutili potrebo, da se takoj odzovete, čeprav bo pri tem kar nekaj tveganja. Ne zaletite se in vse skupaj...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 15. januar 2024 / 23:16

Voznik ogrožal druge udeležence v cestnem prometu

Kranj – Kranjski policisti obravnavajo voznika osebnega avtomobila znamke BMW, tip 118, črne barve, ki je v nedeljo, 14. januarja, okoli 00.30 na Delavskem mostu v Kranju ogrožal druge udeležence v...

Gorenjska / ponedeljek, 15. januar 2024 / 22:04

Umrla nekdanja ministrica za delo in veleposlanica Jožica Puhar

Ljubljana – V 82. letu starosti je umrla prva ministrica za delo v samostojni Sloveniji in nekdanja veleposlanica Jožica Puhar, so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake...

Kronika / ponedeljek, 15. januar 2024 / 21:26

Tragična nesreča med delom na strehi

Na območju Preddvora je med delom na strehi objekta umrl 22-letni moški.

Zanimivosti / ponedeljek, 15. januar 2024 / 18:22

V spomin Valentinu Kokalju, 5. del

Zaradi takšnega pogleda na svet in družbo je tudi postal pristaš krščanskih socialistov. Ko pa se je začela vojna in so tudi pri nas zagospodarili tuji okupatorji, je takoj spoznal veliko nevarnost...

Gospodarstvo / ponedeljek, 15. januar 2024 / 16:48

Klub slovenskih podjetnikov v Kamniku

Kamnik – V okviru regijskih gostovanj bo v sredo ob 10. uri v kamniškem Samostanu Mekinje potekal dogodek Kluba slovenskih podjetnikov SBC pri vas. V središču dogodka bo razprava županov in podjetn...