Želja veliko, denarja malo

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Slovenija / sreda, 30. november 2016 / 07:20

Na pobudo poslanske skupine SDS so pred časom sklicali nujno sejo parlamentarnega odbora za izobraževanje, na kateri so želeli opozoriti na problematiko neustrezne športne infrastrukture v Sloveniji. Kot so ugotavljali, v Sloveniji deluje skoraj sedem tisoč športnih društev, od katerih jih ima okrog 1500 status društva v javnem interesu. Številni se s športom ukvarjajo tudi rekreativno, za svoje delovanje pa ustrezno športno infrastrukturo potrebujejo tudi izobraževalne ustanove. A po zadnjih podatkih naj bi bila športna infrastruktura pri nas v povprečju stara 37 let.

Zato ni redko, ko v šolah pouk športa izvajajo kar v učilnicah, po hodnikih in drugih šolskih prostorih, ki nikakor niso primerni za privzgajanje zdravih gibalnih navad šolarjem. Tako je tudi v gorenjevaški osnovni šoli, kjer 45 let stara telovadnica že dolgo ne ustreza normativom, ki urejajo to področje, tako da v njej niti ne smejo več organizirati nobene športne prireditve. A je očitno še vedno dovolj dobra, da v njej izvajajo šport za tamkajšnje osnovnošolce. Podobnih primerov je na Gorenjskem še veliko, za prvega je treba samo malo naprej po Poljanski dolini, v Žiri. Tudi tu so se odločili, da bodo ne glede na zaostrene finančne razmere, v katerih so se znašle občine, v prihodnjih letih dali prednost gradnji športne dvorane. Čeprav je denarja za občine vedno manj, se po lastnih močeh trudijo, da bi otrokom in mladini zagotovili kakovostno športno vzgojo in se, čeprav s težkim srcem, odločajo za več milijonov evrov težke naložbe in potihoma upajo na pomoč države.

Po pred kratkim opravljeni študiji, v kateri so občine pozvali, naj jim posredujejo informacije o željah in potrebah lokalnih skupnosti na področju športne infrastrukture, se je izkazalo, da je občinskih želja za kar devetsto milijonov evrov. Po drugi strani je država v predlogu proračuna za prihodnje leto za področje športa predvidela pet milijonov evrov. V Sloveniji se radi hvalimo s svojimi izjemnimi športniki, ki kljub naši majhnosti skrbijo, da ime Slovenije ponesejo po vsem svetu. A ne bi bilo slabo, ko bi se nanje spomnili že takrat, ko se iz njih šele oblikujejo vrhunski športniki v dotrajanih šolskih telovadnicah.

Z ustrezno športno infrastrukturo bi mogoče vsaj malce pripomogli tudi k temu, da bi omejili sicer globalni trend naraščanja telesne teže že pri otrocih. Tudi pomanjkanje gibanja je namreč krivo, da je v Sloveniji ogromno otrok s čezmerno težo. Še dve leti nazaj je bil tako po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj v Sloveniji pretežek ali predebel vsak tretji otrok.