Stik v odnosih
Zadnjič smo zapisali, kako zelo prijetno je biti v varnem objemu. Še najlažje si predstavljamo malega dojenčka, ki je miren, ko je sit, na toplem in v objemu matere. Materi bo olajšana takšna skrb za otroka, ko ji bo mož oz. partner stal ob strani. Pravzaprav v odrasli dobi ni kaj dosti drugače. Mirni smo, ko smo na varnem: pod streho, siti, vsaj približno finančno varni in da nas ima nekdo rad.
V naslednji fazi našega čustvenega razvoja (med 2. in 4. mesecem starosti) začnemo kot dojenčki iskati stik s pomembno osebo – običajno je to mati. Pojavijo se prvi nasmehi med mamo in otrokom. Še več in še bolj pomembno: vzajemno zrenje v oči in pogled otroka, ki traja dlje časa. Nastane medsebojna obrazna mimika. Otrok začne s pogledom slediti, izražati veselje, ko gleda obraz matere, in s celim telesom izraža navdušenje ob dejstvu, da je ob ljubljeni osebi. Kako nepopisno lepi so ti občutki, vedo le mame. Da je otrok na začetku bolj navezan na mamo kot na očeta, je zelo normalno, saj smo zrasli iz njenih tkiv in pravimo, da gre za psiho-organsko-biološko povezanost. Seveda je pomemben tudi oče, otrok si enako želi njega. Očetov pomen se poveča v drugem letu življenja. Pogledi ljubezni in sprejemanja tako očeta kot matere naredijo na otroka trajnostni pečat. To je obdobje, ko se gradi intimni prostor v človeku. V intimnem prostoru pa je takrat in kasneje najbolj pomemben stik med dvema bitjema in povezanost z drugim. V intimi se otrok in mati, fant in punca, mož in žena, partner in partnerka s pogledom srečata. V takšni bližini niti ni potrebno govoriti, ničesar narediti, le skupaj sva. To je temeljno doživetje sebe ob drugem. Vzajemno sprejemanje ustvarja občutja hotenosti, zaželenosti, ljubljenosti, sprejetosti in občutja lastne vrednosti s tem, ko smo vključeni v odnose.
Tako je bilo, ko smo bili majhni. Kakorkoli je že bilo. Nikjer ni bilo idealno. Kako je danes? Najlažje opišemo pri zakoncih oziroma partnerjih – tako je, kot se odločita dva odrasla. Če doma ni bilo dovolj varnosti in stika s starši, še ne pomeni, da med nama tega ne more biti. Če nič ne storiva, bova ponavljala primanjkljaje intime iz otroštva. Preteklost ni dokončna. Midva skupaj lahko gradiva novo in svojo intimo. Ne glede na leta. Več kot je intime, lažje bom prenašal današnje stresno življenje. Biti sam in brez stika je grozno za dojenčka in zame kot za odraslega človeka. Le meni se ni treba prepustiti na milost in nemilost zakoncu oziroma partnerju. Lahko prosim za pomoč in poslušanje, da ti vsaj razložim, kako mi je. Več stika, več pogledov, več zrenja v oči, več poljubov je za mnoge težko, saj tega niso dobili. Pa se navadimo na nekaj, kar nam je novo in ljubo.