Nad lubadarja s pomočjo dronov
Na Vrhniki so pred kratkim predstavili sistem ocenjevanja razširjenosti lubadarja v gozdovih s pomočjo brezpilotnih letal (dronov).
Državni sekretar Marjan Podgoršek je spomnil na sprejetje sprememb zakona o gozdovih, s katerimi so lastnike gozdov razbremenili birokratskih obveznosti pri prevozu lesa in zagotovili učinkovitejše varstvo gozdov.
Kranj – Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo letos do sredine oktobra za posek evidentiranih nekaj manj kot 1,9 milijona kubičnih metrov iglavcev, od tega 261 tisoč kubičnih metrov na območju blejske območne enote, 152 tisoč na območju kranjske enote in 479 tisoč kubikov na območju ljubljanske enote, ki pokriva tudi del občin s širšega gorenjskega območja. Lastniki gozdov so doslej pospravili 1,2 milijona kubičnih metrov letos odkritih lubadark, skupaj s posekom že lani ugotovljenega napadenega drevja pa nekaj manj kot 1,56 milijona kubičnih metrov.
Večino žarišč lubadarja odkrijejo gozdarji zavoda za gozdove, le manjši del lastniki gozdov, oboji, tako gozdarji kot lastniki, pa ugotavljajo razmnožitev lubadarja s pregledom sestojev. Ker za to porabijo veliko časa, so na Gozdarskem inštitutu Slovenije začeli triletni ciljni raziskovalni projekt Razvoj metod zaznavanja poškodb iglavcev zaradi smrekovih in jelovih podlubnikov v slovenskih gozdovih, v okviru katerega naj bi preverili uporabnost multispektralnih posnetkov gozdov za odkrivanje, spremljanje in prikazovanje žarišč podlubnikov. V prvih dneh novembra je bila na Vrhniki že predstavitev sistema za ugotavljanje razširjenosti podlubnikov v gozdovih s pomočjo brezpilotnih letal (dronov), ki jih je zagotovilo ministrstvo za obrambo. Predstavitve sta se udeležila tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan in ministrica za obrambo Andreja Katič. Minister Židan je ob tem povedal, da bodo v okviru projekta preverili, ali je na podlagi posnetkov kamer, ki so nameščene ne brezpilotnih letalnikih, možno odkriti napad lubadarja oziroma prizadetost dreves, še preden so njegove posledice vidne tudi navzven. Če se bo uporaba multispektralnih posnetkov izkazala za uspešno, bo to omogočalo hitrejši pregled večjih površin gozdov in zgodnje odkrivanje žarišč, s tem pa se bodo tudi izboljšale možnosti za pravočasni posek in izvedbo zatiralnih ukrepov.