Mihael Peternel – znanstvenik iz Škofjeloškega hribovja

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / sobota, 26. november 2016 / 11:02

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (75)

V visokoležečih, odmaknjenih zaselkih se je rodilo nekaj Slovencev, ki so s svojim umom in uspešnostjo presegli vsa pričakovanja. Med njimi je bil tudi rimskokatoliški duhovnik, profesor, naravoslovec, polihistor, politehnik samouk Mihael Peternel. Rodil se je 22. novembra 1808 na kmetiji Laniše, ki je takrat spadala k Podjelovemu Brdu v občini Gorenja vas - Poljane, danes pa sodi v občino Cerkno. Kmetijo so poimenovali tako, ker sta na njej pridelovala lan že stari oče Blaž, ki je prodajal platno tudi do Trsta, in Mihaelov oče Jožef. V spominu je ostala tudi Mihaelova mama Neža. Doma je bila v Gorjah pod Poreznom na domačiji Pr' Frencietu. Podatke o materi je dal namreč sin Mihael vzidati v spominsko ploščo v zid cerkve v Novi Oselici.

Mihael je obiskoval šolo najprej v Idriji, nato se je šolal v Gorici in Celovcu. Od leta 1831 je študiral filozofijo na ljubljanskem liceju ter nato teologijo. Po končanem študiju je nastopil duhovniški poklic. Najprej je bil župnik na Dobrovi pri Ljubljani, nato v Moravčah, v Poljanah nad Škofjo Loko, v Šmartnem pod Šmarno goro in do leta 1852 v Vodicah.

Učiteljski izpit je opravil leta 1851. Na predlog cerkljanskega rojaka, matematika dr. Franca Močnika, ki je bil takratni šolski svetnik in nadzornik ljudskih šol v Ljubljani, je Peternel postal prvi ravnatelj na novoustanovljeni trirazredni ljubljanski realki. To delo je opravljal med letoma 1852 in 1860. Na realki je tudi sam poučeval, in sicer religijo, prirodoslovje, fiziko in kemijo. Bil je dober učitelj, praktik in samouk. Njegova dela izpričujejo tudi izredno skrb za domačo besedo.

Leta 1842 je pripravljal Poljansko dolino na sončev mrk, ki je bil viden v naših krajih 8. julija 1842. V Šmartnem pod Šmarno goro je opazoval razelektritvene pojave ob nevihtah (korona, Elijev ogenj, Elmov ogenj). V Vodicah je izdelal lasten Bainov telegraf (imenovan po Alexandru Bainu), s čimer se je povezal s kolegom v Zapogah. Ker se je oblastem zdelo njegovo početje nevarno, so mu prepovedali namestitev vodov. Obvladal je tudi fiziko. Za kakovosten pouk fizike je sam izdelal številna učila. Vojvodino Kranjsko je opisal tako dobro, da so bila njegova besedila na cesarskem Dunaju vzor zemljepisnih predstavitev krajev, pokrajin in ljudi. Skupaj z dr. Francem Močnikom je sodeloval pri izdaji Vegovih logaritmovnikov. Z vsem srcem se je ukvarjal tudi s slovenskim botaničnim, kemijskim, geometrijskim in drugim strokovnim izrazoslovjem. Bil je tudi svetovalec in načrtovalec pri gradnji hiš, skednjev, kozolcev in hlevov ter mestne razsvetljave.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Spodnjih Lokah pri Domžalah se je 23. 11. 1852 rodil vojak in pisatelj, Franc Maselj Podlimbarski. Kot politično sumljiv je bil konfiniran v Pulkau blizu moravske meje, kjer je umrl.

V Kamniku se je 21. 11. 1889 ali 22. 11. 1881 rodila igralka Marija Vera. Igrala je v vseh večjih evropskih mestih. V Ljubljani je postala tudi prva redna profesorica za dramsko igro.

Na Češnjici pri Železnikih se je 26. 11. 1749 rodil pravnik Franc Jelenc. Bil je direktor obnovljene Pravne fakultete v Innsbrucku.