Triglav za dve stopnici nižji

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Zanimivosti / petek, 25. november 2016 / 10:01

Na podlagi podatkov novega slovenskega geoida so ponovno določili višino naše najvišje gore. Triglav je štiriintrideset centimetrov nižji, kot je veljalo do sedaj.

Ljubljana – Uradna višina Triglava je bila določena leta 1985 in je znašala centimeter manj kot 2864 metrov. Dvig kakovosti podatkov in sodobna oprema pa sta omogočila novo, natančnejšo meritev, ki znaša 2863 metrov in 65 centimetrov, so sporočili na torkovi novinarski konferenci Geodetske uprave. »Včasih so takšne meritve geodetom vzele več dni, danes pa to storimo v nekaj urah – in to na nekaj centimetrov natančno,« je o napredku v zadnjih 32 letih povedal Jurij Režek.

»Na podlagi dolgoletnih meritev smo izhodišče višinskega sistema prestavili iz Trsta v Koper. Ti dve izhodišči se v višini razlikujeta za 17 centimetrov. Drugi razlog za natančnejše določanje višine je, da je novi slovenski geoid za razred točnejši kot stari. Prejšnji je lahko dal napako tudi dvajset centimetrov ali več, novi pa le od pet do deset centimetrov,« je o razlogih, zakaj je nova izmerjena višina Triglava natančnejša kot prejšnja, povedal Režek.

Natančnejši podatki pomembni za preprečevanje poplav

Novi natančnejši podatki ne bodo služili le za natančnejše merjenje slovenskih gora, kjer razlika nekaj centimetrov ne igra velike vloge, temveč bodo bistveno prispevali k povečevanju poplavne varnosti. Določitev novega slovenskega geoida je namreč plod projekta Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav, ki so ga s partnerji zadnja tri leta izvajali na Geodetski upravi Republike Slovenije.

Tridesetcentimetrska razlika v natančnosti podatkov lahko namreč bistveno prispeva k višji poplavni varnosti, ocenjuje vodja projekta Jurij Režek: »Razlika vode čez jez ali pregrado, ki je trideset centimetrov prenizka, lahko poplavi nekaj hektarov več.«

Projekt, ki bo sklenjen konec novembra, je prinesel izjemne rezultate, pravijo na Geodetski upravi. Z njim Slovenija postaja evropsko primerljiva na geodetskem področju in se uvršča med pet držav na svetu, ki po območju celotne države izvajajo obdelavo in distribucijo podatkov laserskega skeniranja, hkrati pa je tudi ena redkih držav, ki ima zbirko topografskih podatkov usklajeno z evropskim standardom.

Poplave so v Sloveniji zaradi pogostega deževja, goratosti pokrajine in poseljenosti v dolinah in ob vodotokih precej pogoste. Škoda zaradi poplav je le v letu 2014 presegla 250 milijonov evrov. S sodobno geodetsko infrastrukturo je mogoče bolje načrtovati poselitev in infrastrukturo ter tako učinkoviteje preprečevati tveganja poplav. »Modeliranje in v nadaljevanju vključevanje rezultatov teh strokovnih ocen v načrtovanje prostorskega razvoja, poselitve, graditve in izvajanje protipoplavnih ukrepov sta ključna koraka pri povečevanju poplavne varnosti,« je ob zaključku projekta, vrednega tri milijone evrov, povedala ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.