Blatni, a pametni otroci

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / petek, 25. november 2016 / 10:07

S pomočjo gozdne pedagogike spodbujajo tako otroke kot odrasle, da gredo ven iz vrtca ali šole in v gozdnem svetu poiščejo neskončne možnosti za raziskovanje, igro in učenje.

Učenje v naravi oziroma gozdu so pred šestimi leti začeli spodbujati pri Inštitutu za gozdno pedagogiko, ki je nevladna in nepridobitna organizacija, sedež pa imajo v Vrhpolju pri Kamniku. Vzor so sprva iskali v drugih evropskih državah, kjer je gozdna pedagogika že uveljavljena, a so kmalu začeli utirati svojo pot oziroma svoje načine dela v slovenskem prostoru. »Naš namen je vrtce in šole spodbujati k čim večji uporabi lokalnih naravnih okolij v vzgojno-izobraževalne namene,« je pojasnila ustanoviteljica Inštitutu za gozdno pedagogiko Natalija Györek in dodala, da so najprej začeli v vrtcih, zdaj pa počasi orjejo ledino še v šolah. »V šolah se namreč najde ogromno izgovorov. Še vedno so namreč prepričani, da mora biti odhod v gozd vezan na dneve dejavnosti.«

Letos je v več kot sto slovenskih vrtcih in šolah, ki so povezani v Mrežo gozdnih vrtcev in šol Slovenije, okrog 1500 slovenskih otrok začelo novo šolsko leto v skupini ali razredu, kjer vzgojiteljice in učiteljice že uspešno uvajajo načela gozdne pedagogike v vzgojno-izobraževalne načrte. »Kar je bilo pred desetletji samoumevno, danes ni več. Otroci so izgubili stik z naravo, gozdom in ne nazadnje sami s seboj,« pravi Natalija Györek in nadaljuje: »Ker so otroci premalo gibljejo na prostem, nimajo razvitih motoričnih in socialnih veščin, manjka jim motivacije za delo in ustvarjalnosti, ne poznajo okolice svojega doma in živijo vse preveč v virtualnem svetu, ki ga narekujejo elektronski mediji in socialna omrežja.« Zato v okviru Inštituta za gozdno pedagogiko spodbujajo slovenske javne šole in vrtce k učenju na prostem. Po šestih letih delovanja opažajo, da so otroci iz tako imenovanih gozdnih vrtcev in šol bolj zdravi in umirjeni, bolj motivirani za delo, bolj samozavestni in ustvarjalni, več sodelujejo med sabo, izboljšale so se tudi njihove motorične veščine.

S strokovno pripravljenimi programi s področja gozdne pedagogike se trudijo otrokom in širši javnosti približati slovenski gozd in naravo. »Smo ena redkih držav v Evropi, ki je tako pokrita z gozdovi. V skoraj vsakem vrtcu ali šoli je gozd dostopen peš,« poudarja Natalija Györek in dodaja, da moramo biti ponosni na naravno in kulturno dediščino. »Gozd predstavlja uravnoteženo okolje, iz katerega človek izhaja, in smo tudi evolucijsko prilagojeni na to okolje.« Kot opažajo pri svojem delu, v gozdu vladajo drugačni odnosi. »Manj je agresije, saj je prostora dovolj za vse.« Pri starejših otrocih zaznavajo tudi večjo motivacijo za učenje, ko prek aktivnih učnih metod sami raziskujejo. »V šolah nam mogoče zamerijo, ker pravimo, da delovni list ne sodi v gozd,« pravi Natalija Györek, ki je prepričana, da je znanje mogoče pridobivati tudi na drugačen način. »Naši otroci bodo blatni, a pametni.« V gozdu se med drugim učijo tudi o sodelovanju, da nas zebe, če nismo dovolj oblečeni, da so mokri kamni spolzki ... »To so stvari življenjskega pomena, ki pri otroku gradijo samozavest.« Zato si želijo, da slovenski gozd postane temelj za vzgojo odgovornih in kreativnih otrok. »Otrok, ki se bodo znali odločati v prid okolja, narave in seveda tudi svojega življenja in življenja svojih potomcev.«

K vključevanju gozdne pedagogike v vzgojno-izobraževalne procese so v septembru povabili tudi slovenske vrtce in šole za otroke s posebnimi potrebami. Inštitut za gozdno pedagogiko je namreč partner mednarodnega projekta Zelena učna okolja, ki se izvaja v sklopu evropskega programa Erasmus+.