Največji izziv digitalizacija

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 25. november 2016 / 10:55

Na Bledu se je v sredo pod naslovom Papir, vedno vznemirljiva zgodba odvijal jubilejni, 20. Dan papirništva, ki se ga je udeležilo 280 strokovnjakov iz petnajstih držav.

Bled – Ob oziranju v preteklost na ključne dogodke, ki so zaznamovali minuli dve desetletji v papirni in papirno-predelovalni industriji, so pozornost posvetili tudi ključnim izzivom, pred katerimi se je znašla ta panoga. Trende na področju papirne industrije spreminja predvsem digitalizacija.

Na srečanju se je tokrat zbralo 280 udeležencev iz petnajstih držav. Kot so ugotavljali, je papir iznajdba, ki je preživela veliko stoletij in se razvija še naprej, saj vstopa v nove tržne segmente, povsem drugačne od prvotnih, ko je bil namenjen le zapisovanju. »Z digitalizacijo papir izgublja tradicionalno vlogo, zato mu bo treba v prihodnje dati novo dimenzijo, novo materialnost,« je uvodoma poudaril predsednik DITP Marko Jagodič. Na to je opozoril tudi generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. »Digitalno gospodarstvo postaja evropska strategija. Po nekaterih napovedih bo v nekaj letih osemdeset odstotkov delovnih mest potrebovalo digitalne kompetence,« je poudaril in dodal, da bomo v prihodnosti prešli na brezpapirno poslovanje, kar pomeni manjše povpraševanje po nekaterih izdelkih papirne industrije.

V papirni industriji se zavedajo, kaj jih čaka, in se na to tudi že pripravljajo. »Prihodnost vidimo v znanju in inovacijah,« je poudaril predsednik upravnega odbora Združenja papirne in papirnopredelovalne industrije pri GZS Tadej Gosak. Na izzive, ki jih prinaša digitalizacija, bo po njegovem treba odgovoriti z novimi poslovnimi modeli. »Prihodnost ne bo prišla čez dvajset let. To se dogaja in bo v naše življenje vstopila čez tri do pet let,« je opozoril in dodal, da bodo morali biti takrat pripravljeni tako pri izdelkih kot kadrih in tehnologiji. Pri tem je opozoril zlasti na slabost našega izobraževalnega sistema, ki ne zagotavlja izobraženih kadrov za njihovo industrijo. »Če želimo našo energetsko intenzivno panogo prilagoditi visokim okoljskim ciljem Evropske unije in izzivom digitalizacije, bo potreben bistven napredek pri izobraževanju strokovnjakov za to področje.« Ta čas so v Sloveniji za vse izobraževanje odgovorni v podjetjih in ga tudi sami financirajo, je opozoril Gosak.

Kljub temu pa se v tej panogi, ki zaposluje več kot štiri tisoč ljudi, lahko pohvalijo z uspešnim poslovanjem. »Letos smo imeli petodstotno rast, kar je več od povprečja v državi,« je pojasnil Gosak in dodal, da osemdeset odstotkov proizvodnje izvozijo. Čeprav na nekaterih segmentih opažajo upad povpraševanja, pa na področju embalaže raste. Take rezultate po Gosakovih besedah dosegajo z naložbami, ki so vse bolj vezane na lastne vire, vse manj pa je zadolževanja. Še vedno pa so energetsko ena bolj intenzivnih panog, zato bodo v prihodnjih letih potrebna še ogromna vlaganja, če bodo želeli slediti ciljem pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Papirničarji se zato zavedajo, da potrebujejo nova znanja in nove investicije, s strani zakonodajalcev pa pričakujejo spodbudno konkurenčno okolje.