Bojazljivost zavira napredek

»Včasih nas še v Kranju niso dobro poznali, danes je povsem drugače, saj veliko lažje najdemo nove kadre. Ti celo že aktivno čakajo, kdaj bomo na novo zaposlovali,« pravi Matej Košmrlj, izvršni direktor šenčurskega Euro Plusa, letošnje zlate gazele.

Šenčurski Euro Plus, krovno podjetje skupine NiceLabel, vodilnega globalnega podjetja na področju programskih rešitev za označevanje, je pred kratkim prejel naziv zlata gazela, priznanje za najuspešnejše hitro rastoče slovensko podjetje v zadnjem letu. Uspešnost njihovega poslovanja je impresivna. Skupina NiceLabel danes izvaža 98 odstotkov svojih izdelkov in storitev na področju programske opreme za profesionalno oblikovanje in tiskanje etiket s črtno kodo in RFID, imajo več kot milijon uporabnikov v več kot 100 državah. Delujejo na osmih lokacijah na treh celinah. Od leta 2010 do 2015 je Euro Plus prodajo več kot podvojil, lani pa je dosegel dodano vrednost skoraj 87.000 evrov na zaposlenega. Med njihovimi kupci so tudi svetovne korporacije, kot so Ikea, Benetton, Nestlé, Siemens, Swatch, DuPont, Unilever, Volvo in FedEx, saj jim s svojimi rešitvami učinkovito znižajo zapletenost in stroške ter bistveno povečujejo učinkovitost procesov označevanja. Dovolj razlogov, da smo po letu dni na pogovor znova povabili Mateja Košmrlja, izvršnega direktorja podjetja Euro Plus.

Euro Plus oz. NiceLabel je v zadnjem obdobju prejel že vrsto nagrad, med drugim tudi za slovenskega izvoznika 2015, nacionalnega prvaka izbora EBA za 2016/17, nazadnje še zlato gazelo 2016. Kako sami in vaši sodelavci doživljate te nagrade? Pripomorejo tudi k boljšemu poslovanju družbe?

»Normalno je, da so zaposleni zelo veseli in se počutijo počaščeni zaradi takih priznanj, še posebej zlate gazele. Pripomorejo tudi k naši prepoznavnosti v lokalnem in širšem okolju. Včasih nas še v Kranju niso dobro poznali, imeli smo težave s pridobivanjem novih sodelavcev. Danes je že povsem drugače, veliko lažje najdemo nove kadre, ti celo že aktivno čakajo, kdaj bomo spet razpisali kakšno novo delovno mesto. Prejete nagrade pa odmevajo tudi mednarodno, saj so o njih poročali kar v nekaj tujih medijih, tudi o zlati gazeli, še bolj pa o nominaciji za evropsko nagrado EBA.«

Marsikaterega od prejemnikov takih in podobnih priznanj kmalu zatem obišče davčna inšpekcija. Imate tudi vi podobne izkušnje?

(smeh) »Take izkušnje še nimamo. A nič zato, saj lahko pridejo, ničesar ne skrivamo. Davčne kontrole so neprijetne bolj v smislu, da zmotijo delovni proces oziroma vzamejo kar nekaj časa in pozornosti.«

Z vami smo se nazadnje pogovarjali decembra lani; kaj je v zadnjem letu še novega v Euro Plusu oziroma NiceLabelu?

»Kar se vidi na prvi pogled, je nova grafična podoba, z njo skušamo na globalni ravni še bolj utrjevati in poenotiti blagovno znamko NiceLabel. Ogromno smo delali na svojih produktih, saj smo jih prečistili in iz nekdaj devetnajstih prešli na šest novih produktov naslednje generacije, razdeljene v tri segmente. Osnovne programske rešitve so razvite povsem na novo. Tu, v Šenčurju, smo razširili svoje prostore za dodatnih tristo kvadratnih metrov oziroma približno tretjino, zraslo je tudi število zaposlenih z lanskih 95 na okoli 110 v letošnjem letu. Dodatno smo zaposlovali tako v Sloveniji kot v tujini, predvsem v Nemčiji, Ameriki in tudi v Aziji, kjer smo okrepili svoje delovanje. Seveda ne smem pozabiti, da se je naš lastnik Zvone Duplančič spomladi upokojil, vodenje globalne skupine NiceLabel pa je prevzel Anglež Chris Walsh, s katerim smo sicer sodelovali že nekaj let. Med drugim je tudi soavtor strategije, ki jo uspešno uresničujemo zadnja tri leta.«

V zadnjih letih dosegate tudi izjemno visoko rast. Kolikšna je bila letos in kakšno načrtujete za prihodnje leto oziroma kratkoročno obdobje?

»Rast poslovanja je za nas že kar stalnica. Lani smo imeli rekordno, okoli 40-odstotno rast, tudi letos bo velika, a manjša, še vedno pa dvomestna. Takšno rast je kar težko dohajati, vedno več novih velikih projektov pridobivamo, zato je letošnja umiritev kar dobrodošla, da malo zajamemo sapo. Že prihodnje leto pa spet pričakujemo višjo rast.«

Kaj je razlog za tako visoko rast?

»Razlogov je več. Kot prvo nam je dodaten zagon dal nakup ameriškega podjetja, našega dotedanjega distributerja, s katerim smo v zadnjih dveh letih prodajo v ZDA povečali za dvakrat. Poleg tega smo tudi svoje nemško podjetje bolj povezali z globalno skupino. Tako sedaj namesto treh ločenih ekip na globalni ravni deluje skupna, kar zagotovo pripomore k boljšemu poslovanju. Drugi razlog je, da imamo zadnja leta jasno strategijo, ki jo dejansko tudi izvajamo. Kot tretje: osredotočili smo se na nov tržni segment. Naš nekoč osnovni trg programskih rešitev za oblikovanje etiket je zrel trg. Na njem sicer še vedno rastemo, vendar predvsem na račun tega, da stranke speljemo konkurenci. Zato se čedalje bolj usmerjamo na trg celovitih rešitev za označevanje. Trenutno največjo rast dosegamo na področju večjih, povezanih rešitev, s katerimi ne pokrijemo samo enega podjetja na različnih lokacijah, ampak ga povežemo tudi z njegovimi dobavitelji. Velike korporacije se namreč želijo čim bolj centralizirati in globalno delovanje nadzirati z enega mesta, mi pa smo jim prisluhnili z novimi rešitvami, ki poenostavljajo in povezujejo te kompleksne tokove. V tem segmentu smo torej na neki način prehiteli konkurenco. Smo tudi edini, ki pokrivamo celoten spekter programskih rešitev – od najenostavnejšega, standardnega pristopa do najbolj kompleksnih prilagojenih rešitev.«

Kaj konkretno to pomeni?

»Naše rešitve trajnostno povečujejo učinkovitost procesov označevanja pri končnih uporabnikih, saj lahko naredijo več, hitreje, z manj sredstvi oz. resursi, obenem pa preprečujejo napake pri označevanju in logistične zastoje. Na primer letos smo za velik tekstilni koncern s severa Evrope razvili povsem novo rešitev, ki jim je zelo poenostavila označevanje tekstila po dvajsetih velikih skladiščih po svetu. Doslej so jih označevali povsem lokalno, mi pa smo jim zdaj omogočili spletno rešitev za ves svet. V prvem koraku smo z njo pokrili tri njihove skladiščne centre in že prvi odzivi so bili zelo pozitivni, saj ugotavljajo, da na svetovni ravni zaradi naše rešitve privarčujejo na milijone evrov. To je povsem konkreten primer, ob koliko potencialnega zaslužka so lahko velike korporacije zaradi napačnih oziroma nezanesljivih in neenotnih postopkov označevanja svojih izdelkov na različnih koncih po svetu.«

Ostajate pri črtnih kodah oziroma označevanju ali boste svoje rešitve začeli razvijati tudi na drugih področjih?

»Ukvarjamo se z označevanjem, torej etiketami, kar je v osnovi črtna koda ali pa RFID-oznaka. Včasih smo se ukvarjali samo s programskimi rešitvami za oblikovanje in tiskanje etiket, sedaj se čedalje več ukvarjamo tudi s programskimi rešitvami za označevanje neposredno na izdelke. Tudi tu nam trg oziroma prodaja raste in tu imamo še veliko potenciala. Osnovno delo je torej zanesljivo in enostavno pretvarjanje podatkov v neko kodo, označbo. Skozi naše projekte pa nekatere stranke že želijo, da bi se ukvarjali tudi z upravljanjem in obvladovanjem njihovih podatkov. Pri tem se nekoliko zaviramo, saj se zavedamo, kaj so naše kompetence, kaj je naš posel. Vsekakor pa se ves čas oziramo naokoli in iščemo nove priložnosti.«

Ves razvoj še vedno poteka v Šenčurju?

»Da. Tukaj skrbimo za ves razvoj, imamo pa tehnične ekipe po vsem svetu, ki skrbijo za lokalne implementacije. Naše osnovne rešitve torej prilagodijo vsaki stranki posebej.«

V zadnjih štirih letih so kar tri gorenjska podjetja postala zlate gazele. Kako si to razlagate?

»Nimam posebne razlage. Zame je to bolj znak, da se da v vsaki regiji in v povsem različnih panogah uspeti.«

Kako ste sicer zadovoljni s poslovnim okoljem v Sloveniji, kakšne ukrepe bi sami predlagali vladi?

»Kakršenkoli ukrep v smeri poenostavitve in transparentnosti poslovnega okolja se nam zdi koristen. Želimo si tudi manj bojazljivosti pri uvajanju sprememb, ker ta zavira napredek v gospodarstvu in družbi. Treba je sprejemati tudi odgovornost za sprejete odločitve, predvsem pa pogrešamo jasno vizijo, kam gremo. Če nam je to jasno, potem je tudi pot do končnega cilja enostavnejša. Seveda so pomembni tudi davki. Sem za solidarnost, a država bi morala nuditi okolje, ki bo privlačno tudi za uspešna tuja podjetja in posameznike.«