Obudili bodo »šivanje kovtrov«

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: GG Plus / sobota, 31. marec 2018 / 18:02

V Železnikih bodo na velikonočni ponedeljek po 39 letih obudili star ljudski ples, imenovan kovtre šivat. Gre za plesno igro, za katero je značilno prehajanje pod mostom, ki ga tvorijo sklenjene roke sodelujočih parov. Pri oživljanju šege naj bi sodelovalo okoli sto parov.

Kovtre šivat je stara plesna igra v sprevodu pod živim slavolokom. Ples, pri katerem se pari primejo za roke, v katerih držijo robec, in jih dvignejo, da nastane most, pod katerim se nato zadnji par pomika na začetek, kjer ponovno dvigne roke in spusti naslednji par mimo, ni železnikarska posebnost, temveč je splošno znan, je pa edinstveno, da so ga v Železnikih nekoč plesali prav na velikonočni ponedeljek popoldne. Zadnja izvedba je bila leta 1979. V Turističnem društvu (TD) Železniki in Kulturno umetniškem društvu (KUD) France Koblar so se odločili, da na letošnji velikonočni ponedeljek, 2. aprila, ob 15. uri po skoraj štirih desetletjih obudijo šego, ki je nekoč združevala Železnikarje. »Običaj je pomemben za identiteto kraja, ključno pa je, da ples zaživi. In če zaživi na tak dan, kot je živel v preteklosti, je to posebna vrednost, ne nazadnje tudi za turistični razvoj in prepoznavnost kraja,« poudarjajo organizatorji.

Pričakujejo okoli sto parov, tudi iz drugih občin. Včasih so v sprevodu plesali od plavža do Češnjice, kjer je sledila zabava v gostilni. Tokrat bodo »kovtre začeli šivat« na dveh lokacijah, poleg tega bo za razliko od nekoč izvedba potekala ob glasbeni spremljavi. »Ena skupina plesalcev bo začela pred plavžem, druga pa na Češnjici. Na Racovniku se bosta združili in od tam do cerkve sv. Antona skupaj »šivali kovtre«. Zaključek bo na 'plac' pred cerkvijo, kjer bo poskrbljeno za druženje in veselje z ansamblom Kvartet za 5. Pripravili bomo tudi pirhanje, otroška folklorna skupina pa bo prikazala igrice, ki so se jih igrali nekoč,« napovedujeta predsednik TD Železniki Tomaž Weiffenbach in Andreja Bogataj Rant iz KUD France Koblar. V ponedeljek ob 15. uri vabita pred plavž v Železnike – tako k ogledu plesa in kot tudi k sodelovanju, saj se bo plesu možno pridružiti tudi na dogodku.

»'Kovtri' sodijo med mostne igre oz. plese, ki so bili v različicah znani na Gorenjskem, Dolenjskem in Štajerskem, kot velikonočna šega pa se je ples, ki ga v Železnikih imenujejo kovtre šivat, ohranil samo tam in še s to posebnostjo, da nekoč ni potekal ob glasbeni spremljavi tako kot marsikje na Slovenskem,« je pojasnil etnolog dr. Bojan Knific iz Tržiškega muzeja, zelo dober poznavalec velikonočnih iger. Kovtre šivat med velikonočnimi šegami v Železnikih opisuje že Josip Levičnik v sredini 19. stoletja, so jih pa plesali še v času med obema svetovnima vojnama in tudi po drugi vojni. Knific je povedal tudi, da so v Kropi nekoč na velikonočni ponedeljek plesali igro trden most, podobna plesna igra kot v Železnikih pa se je ohranila v nekaterih belokranjskih krajih. V Metliki jo še vedno plešejo prav na velikonočni ponedeljek oz. so jo pred leti ponovno obudili. »Celotno metliško obredje je vključeno v nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. Je pa zanimivo, da imamo iz sredine 19. stoletja tudi opise drugih iger, ki so se igrale v Železnikih na velikonočni ponedeljek, in se kažejo sorodnosti z belokranjskim izročilom. Nekatera besedila so zelo podobna, zato je zelo verjetno, da imajo skupen izvor,« ugotavlja Knific.

Sorodne plesne igre poznajo tudi marsikje v Evropi. To kaže na zelo zgoden razvoj in da so te plesne igre nasledile stara indoevropska obredja iz predkrščanskih obdobij, je razložil Knific: »Raziskovalci so ugotovili, da gre za simbolični prikaz prehoda. To nakazuje premikanje pod mostom, ki je pomenilo prehod iz enega stanja v drugo. Te plese naj bi nekoč plesali ob pomembnih prelomnicah koledarskega leta, tudi ob začetku novega leta, kot so ga razumeli nekoč. Pred krščanstvom se je novo leto zelo verjetno začelo spomladi in velikonočne šege so prevzele marsikatere stvari iz predkrščanskih verovanj, ena pa je očitno tudi prehod pod mostom, ki ga nakazujejo 'kovtri'. Podobne plese s tem motivom so plesali tudi ob življenjskih mejnikih, na primer na porokah, ko je šlo za prehod iz samskega v zakonski stan. Mostne plesne igre so se v prilagojeni obliki ohranile do danes, ko jih večinoma plešejo folklorne skupine, se pa tudi na veselicah še vedno marsikdaj zgodi, da se pari ob narodno-zabavni glasbi primejo za roke, jih dvignejo in nato prehajajo na drugo stran.«

Knific je pohvalil še namero po obuditvi »šivanja kovtrov« v Železnikih. »Dediščina ima svojo funkcijo, če živi. Tako ima povsem drugačno vrednost in bistveno večji pomen, lokalno prebivalstvo se s tem lahko identificira. 'Šivanje kovtrov' na velikonočni ponedeljek v Železnikih je pomembna dediščina, po tej šegi so posebni, drugje tega ne poznajo. Šega z novo obliko v sodobnosti opozarja na posebnosti, ki so se ohranile, prav te pa so tiste, ki omogočajo razvoj lokalne identitete,« je poudaril.