Za konec leta spomini
Ob izteku letošnjega leta so pri Cankarjevi založbi pripravili nekaj novih izdaj.
Ljubljana – Po pesniških zbirkah Ne bodi kot drugi in Pesmi za ženski glas in zvonove, obe sta bili doslej že večkrat ponatisnjeni, se eden najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev in pesnikov tokrat predstavlja z novo pesniško zbirko Demon ljubezni. Če je prva navdušila z melanholičnimi toni panonske ravnice in je melodičnim verzom v drugi dodal še ženski glas, so njegove najnovejše pesmi poklon neustavljivi, a tudi temni moči ljubezni. V zadnjem razdelku pesmi spregovori tudi o smrti. »Verzi so podobe iz moje mladosti, spominjanje pa je tudi ključ te zbirke. Spočetka sem se te nekoliko bal, saj sem v prejšnjih dveh zbirkah pisal bolj svetle pesmi, ko pa sem tokrat zapisane pesmi prebral znova, sem se začel zavedati, da nisem več tako mlad. Zadnji del zbirke je ljubezen na ontološki ravni,« je ob izidu nove zbirke, ki jo je enako kot prejšnji dve likovno opremila Zora Stančič, povedal Feri Lainšček.
Roman z naslovom Genialna prijateljica v prevodu Anit Jadrič je prvi iz serije štirih romanov iz Neapeljskega cikla razvpite italijanske pisateljice Elene Ferrante – kar je njen psevdonim, saj avtoričino resnično identiteto kljub izjemni mednarodni odmevnosti (njena dela so prevedena v 40 jezikov) tako ona kot založnik skrbno skrivata. Ko se boste lotili prvega romana, vam bo njeno pisanje zadoščalo, je prepričan slovenski založnik, saj ko je pisatelj s svojim imenom odsoten, potem ostaja prazen prostor, ki ga napolni pisanje – in to je tisto, ki je pomembno. Cikel govori o dveh prijateljicah, Eleni in Lili, ki jima pisateljica sledi od otroštva do starosti. Povezani ostaneta od šolskih let do obdobja, ko jih imata čez šestdeset, dokler ena od njiju ne izgine brez sledu, druga pa z obujanjem preteklosti poskuša rešiti uganko prijateljičinega izginotja. Ob tem jo zagrabi bes, zato začne pisati knjigo – in tako je nastal ta, tako imenovani Neapeljski cikel. Prva knjiga, pri založbi obljubljajo vsako leto izid enega nadaljevanja, zajema otroštvo in odraščanje obeh vse do poroke ene od njiju.
Izjemno sveže branje z italijanskega govornega področja je roman Opolzkosti v zasebnosti avtorja Marca Missirolija, ki ga je po lanskem izidu v prevod vzel Janko Petrovec. Glavni lik romana je fant Libero, ki se srečuje s posledicami svobode, ki ni vedno lahka. Sartrova smrt, prve kaplje sperme, starševska ločitev in prvi poljubi. Gre za zgodbo o čustvenem in seksualnem odraščanju mladega fanta italijansko-francoskega porekla, ki se kot deček preseli v Pariz. V šestih poglavjih ga spoznamo v prvoosebni pripovedi od otroštva do trenutka, ko se hočeš nočeš mora srečati z odraslostjo.
Ob obisku pisateljice Susanne Tamaro na letošnjem knjižnem sejmu so ponatisnili tudi njeno uspešnico Pojdi, kamor te vodi srce, katere prevod v slovenščino je izšel točno pred 20 leti in je bil prvi roman v zbirki Najst. Naj osvežimo. Nekoliko nevsakdanja babica piše pobegli vnukinji dnevnik v obliki pisem. V njih ne manjka življenjskih spoznanj, tu je razmišljanje o resnični sreči in o tem, da nekatere stvari preprosto vidiš in razumeš šele, ko si star.
Roman Monike Maron Animal triste, prevedel ga je Jaša Drnovšek, je klasika sodobne nemške literature. Je roman o ljubezni s političnim ozadjem. Ona je paleontologinja in dela v muzeju, v katerem varuje brahiozavra, on je poročen in preučuje mravlje medičarice. Njuna ljubezen se spreminja skupaj z državo in časom, v katerem živita, zato je pomemben del te zgodbe tudi nemška zgodovina, predvsem druga svetovna vojna, prva povojna leta in delitev na Vzhodno in Zahodno Nemčijo.
Tu je še roman ruskega pisatelja in filmskega režiserja srednje generacije Pavla Sanajeva z naslovom Pokopljite me za šprajc v prevodu Lijane Dejak. Avtor je pri 26 letih napisal kratek avtobiografski roman, da bi s pisanjem kot s terapijo predelal uničujoče posledice, ki jih je imelo zanj neprijetno otroštvo. Zgodbo pripoveduje osemletni fant, ki živi pri starih starših, ker ga je zapustila sebična mati. Postopoma se izkaže, da je babica bolj nora, kot sprva kaže. Roman ima že zdaj mesto v zgodovini ruske književnosti, saj se je skoraj desetletje obdržal na vrhu uspešnic.