Cilj zaposljivi mladi

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 19. november 2016 / 11:19

Naj bo izobraževanje za mlade naložba v prihodnost, ne breme je bil naslov okrogle mize, ki jo je v sredo pripravil Inštitut dr. Antona Korošca (INAK) v okviru Koroščevih večerov.

Kranj – V šolstvu smo pred velikimi izzivi, saj je posebno med mladimi visoka brezposelnost, skoraj štiri tisoč mladih pa se na leto izseli iz Slovenije, so v uvodu ugotavljali na okrogli mizi v prostorih kranjske občine. Direktor INAK-a Primož Jelševar je kot izhodišče za razpravo zastavil vprašanje, kje tiči vzrok, da mlad človek, ko se znajde na trgu dela, ugotovi, da svojega trdo prigaranega znanja ne more uporabiti. Obenem ga je tudi zanimalo, ali slovenski izobraževalni sistem zagotavlja kadre za potrebe na trgu dela.

Po prepričanju predsednika sveta INAK-a dr. Andreja Umka bi moral imeti izobraževalni sistem za osnovni cilj izobraziti zaposljivega mladega človeka, ki bo slovenskemu gospodarstvu zagotavljal konkurenčnost in donosnost. »Za družbo je nesprejemljivo, da je trideset odstotkov mlade populacije nezaposljive. S tem izgubljamo tudi talent.« Prepričan je namreč, da ima vsak človek talent, ki mu ga mora družba pomagati razvijati. Razlog za nezaposljivost mladih vidi v neprilagojenosti izobraževalnega sistema tako sedanjim kot prihodnjim razmeram na trgu dela. Sam bi si že na srednješolski ravni prizadeval, da bi se za vpis na fakulteto odločili le najboljši dijaki, po njegovem bi morali poiskati tudi ravnotežje med naravoslovnimi in družboslovnimi študiji oziroma mladim predstaviti poklice, ki zagotavljajo zaposlitev.

Predsednik Študentske organizacije Slovenije Klemen Balanč je kot ključno izdvojil težavo, da se mlade pripravlja na življenje, ki ga že dolgo ni več. »Včasih je veljalo, da je treba študirati, saj te potem čaka zaposlitev. A to se je danes spremenilo, bolonjska diploma je primerljiva z nekdanjo maturo,« je bil kritičen. Prepričan je, da bi morali mlade usmeriti v podjetništvo. »Ni več smiselno mlade siliti, da se izučijo za določen poklic in bodo potem vse življenje delali za nekoga drugega. Mladi želijo biti kreativni.« Pot v podjetniške vode mladim svetuje tudi podpredsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Franci Novak, ki je obenem opozoril, da je v zadnjem času zelo težko najti primerne kadre. Zato so obrtniki naklonjeni uvedbi vajeništva, saj so že zdaj prisiljeni mlade izobraževati na delovnem mestu. »Ta čas se odgovornost za izobraževanje mladih prelaga na obrtnike.« Po besedah ravnatelja Gimnazije Kranj Franca Rozmana želijo nekateri podjetniško miselnost vpeljati tudi v gimnazijske programe, čemur ni naklonjen, saj »vsak ne more biti za vse«, kot se je izrazil. Najprimernejša definicija gimnazije bi bila po njegovem, da je to šola, ki mlade usposablja za razvoj novih idej, v ostalih šolah pa mlade usposabljajo za uporabo teh idej.

Prek skypa se je v pogovor vključil še evropski poslanec Franc Bogovič in predstavil zaključke konference Zavezništvo za mlade, ki je v Bruslju potekala dan prej. Poudaril je, da je ta čas razmik med izobraževanjem in potrebami gospodarstva prevelik. Večji poudarek bi morali po njegovem nameniti uporabnim znanjem.