Boj za Brdo se nadaljuje
Družina pokojnega Aleksandra Pavla Karadjordjevića bo odškodnino za nacionalizirano posestvo Brdo pri Kranju skušalo izboriti na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.
Kranj – Družina zdaj že pokojnega Aleksandra Pavla Karadjordjevića, sina kneza Pavla Karadjordjevića, ki je v letih od 1934 do 1941 vodil Kraljevino Jugoslavijo, je po letos izgubljenih ustavnih pritožbah v Sloveniji izčrpala vsa pravna sredstva za vrnitev polovice posestva Brdo pri Kranju, zato bo svoj boj nadaljevala na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP). Njihov pooblaščenec v Sloveniji, koprski odvetnik Peter Kos, je za Gorenjski glas potrdil, da je v torek v Strasbourgu vložil prvo tožbo, najverjetneje letos, najkasneje pa marca prihodnje leto, pa ji bo sledila še druga.
Odvetnik Kos je v imenu Barbare Karadjordjević, soproge pokojnega Aleksandra Pavla Karadjordjevića, in njegovih petih otrok ta teden na ESČP vložil tožbo za rehabilitacijo kneza Pavla Karadjordjevića, ki ga je po koncu 2. svetovne vojne, septembra 1945, takratna oblast spoznala za vojnega zločinca ter mu odvzela državljanstvo in vse premoženje. Srbsko sodišče je nato novembra 2011 na podlagi zakona o rehabilitaciji z odločbo Pavlu Karadjordjeviću povrnilo vse osebnostne in premoženjske pravice. »Njegov sin Aleksander Pavel Karadjordjević je dve leti kasneje v Sloveniji vložil zahtevek za priznanje odločbe srbskega sodišča, ki pa je bil pravnomočno zavrnjen, na koncu nismo uspeli niti z ustavno pritožbo,« je Kos pojasnil razloge za vložitev tožbe.
Druga napovedana tožba bo povezana z odškodnino za posestvo Brdo pri Kranju, ki je bilo po drugi svetovni vojni nacionalizirano in ga država sedaj uporablja v protokolarne namene. Aleksander Karadjordjević je kot eden od dedičev leta 2010 vložil dva lastninskopravna zahtevka za ugotovitev lastninske pravice na približno polovici posestva, ki ga je med letoma 1935 in 1939 od okoliških kmetov kupil knez Pavel Karadjordjević, za kar obstajajo tudi kupoprodajne pogodbe. Čeprav so bili Karadjordjevići po 87. členu zakona o denacionalizaciji izvzeti iz kroga denacionalizacijskih upravičencev, so vseeno prepričani, da jim pripada lastninska pravica oziroma ustrezna odškodnina, pri tem pa se sklicujejo tudi na evropsko konvencijo o človekovih pravicah in svoboščinah, saj je bila Karadjordjevićem lastnina odvzeta brez kakršnegakoli nadomestila, je pojasnil Kos. Kranjsko sodišče je leta 2011 oba zahtevka zavrnilo z obrazložitvijo, da knez Pavel Karadjordjević kupoprodajnih pogodb za zemljišča na Brdu ni sklenil z državo, ampak s fizičnimi osebami, zato tudi ni upravičen od države terjati odškodnine. Sodbo je kasneje potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani, Karadjordjevići pa kasneje niso uspeli niti z revizijo na vrhovnem sodišču niti s pritožbo na ustavno sodišče.
Tožbena zahtevka sta bila sicer pred petimi leti ocenjena na skupno 260 tisoč evrov, a odvetnik Kos pravi, da je vsakomur jasno, da je posestvo Brdo vredno bistveno več. »Verodostojne ocene, koliko je dejansko vredno, pa do zdaj ni naredil še nihče,« je poudaril.
Drugi dedič kneza Pavla je njegova hči Jelisaveta Karadjordjević, ki pa po Kosovem vedenju na slovenskih sodiščih še ni vložila nobenega zahtevka za drugo polovico posestva Brdo. Po odvetnikovih besedah namreč čaka, kako se bo končalo pravdanje, ki ga je sprožil njen pokojni brat.