Nizke obresti izziv bank

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 14. november 2016 / 10:24

Bančništvo v razmerah negativnih obrestnih mer je bila osrednja tema letošnjega dneva slovenskih bančnikov, ki ga je Združenje slovenskih bank organiziralo na Brdu pri Kranju.

Brdo pri Kranju – »Eden ključnih izzivov za finančni sektor – zaradi njegovega pomena pa tudi za celotno gospodarstvo – je dalj časa trajajoče obdobje nizkih obrestnih mer,« je v sredo na dnevu slovenskih bančnikov poudaril guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Prav bančništvo v razmerah negativnih obrestnih mer je bila tudi osrednja tema strokovnega srečanja na Brdu pri Kranju, na katerem so bančniki med drugim spregovorili tudi o aktualni monetarni politiki in enotnem mehanizmu nadzora ter o pričakovanjih finančnega sektorja po Brexitu.

Po besedah Jazbeca realne obrestne mere padajo zaradi upada produktivnosti v razvitih gospodarstvih, svetovnega neravnovesja med varčevanjem in investicijami, ki je v veliki meri posledica staranja prebivalstva, ter pokriznega razdolževanja praktično vseh sektorjev gospodarstva. Našteti dejavniki po njegovem nakazujejo, da bodo obrestne mere ostale nizke še kar nekaj časa. »Razmere pa zahtevajo prilagoditve – ne le na strani nosilcev ekonomskih politik, ampak tudi v gospodarstvu, zlasti v bančnem sektorju. Podobno, kot so se centralne banke prilagodile spremenjenim razmeram in sprejele povsem nove, nestandardne ukrepe za ponovno vzpostavitev delovanja transmisijskega mehanizma denarne politike, se mora spremenjenim okoliščinam prilagoditi tudi bančni sektor,« je izpostavil. Med drugim bi se moral povečati obseg investicij v državi ter bančnega financiranja ne samo gospodinjstev, ampak tudi podjetij, banke pa bi morale razmišljati tudi o krepitvi ponudbe storitev investicijskega bančništva, je naštel.

Analiza Banke Slovenije je pokazala, da je počasnost reševanja bank negativno vplivala na gospodarsko okrevanje, je tudi dejal Jazbec: »Če bi se bančne bilance pravočasno razbremenile bremena slabih posojil, bi bil naš BDP do konca 2015 za približno milijardo evrov višji. In drugič: Na gospodarsko okrevanje v letih 2014 in 2015 je pomembno pozitivno vplivala ravno sanacija bank.«

Tudi direktor Združenja bank Slovenije France Arhar je opozoril, da mineva že osem let od začetka svetovne bančne in finančne krize, kljub temu pa je Slovenija še vedno v sanacijskem procesu: »Tisti, ki so prepričani, tudi doma, da smo na konju, na katerem smo bili pred krizo, seveda niso realisti.« A, kot je poudaril, tudi Evropska centralna banka že nekaj let, še posebej pa od junija 2014, nenehno »daje dodaten čas, da bodo vlade in države izvedle strukturne reforme«.

Navzoče je nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor in opozoril na politična tveganja, od katerih je precej odvisen tudi bančni sektor. Kot je dejal, bi morali Evropski uniji dati nov zagon, unija in območje evra pa bi morala še poglobiti sodelovanje ter poleg bančne vzpostaviti tudi fiskalno unijo.