Štirje enaki, štirje drugačni

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / / 12:09

V Galeriji Škrlovec se na fotografski razstavi z naslovom 4 x 10 predstavljajo štirje člani Fotografskega društva Janez Puhar Kranj. Lado Kraljič, Valerija Jenko, Boštjan Snoj in Ludvik Mekuč so si v najljubšem hobiju enaki, v svojem fotografskem izrazu drugačni.

Kranj – Kranjski fotografi, združeni v FD Janez Puhar, ki velja za enega najbolj dejavnih v državi, se dvakrat na leto predstavijo tudi v Galeriji Škrlovec. Tokrat za mesec dni del svojih fotografskih opusov predstavljajo štirje fotografi, ki nas skozi galerijo popeljejo od tržnice s poceni tekstilom v Banjaluki do severne Triglavske stene, na trdna tla pa nas vrnejo pogledi v višave sodobne urbane arhitekture in odsevi resničnosti, ki vedno znova poskušajo prevarati optiko našega pogleda. V treh četrtinah se torej srečujemo z urbano fotografijo, zadnja četrtina razstavljenih fotografij pa nas pocrklja s čudovito naravno krajino slovenskih gora.

Lado Kraljič je v svojem dolgoletnem fotografskem stažu izbiral med različnimi motivi, vedno pa je v njih iskal življenje. Če je bila to pred leti najbolj pogosto krajina, je zdaj v središču njegovega zanimanja življenje na ulici. S fotografiranjem 'na skrivaj' išče ljudi v različnih kontekstih – pri brivcu, ob pitju kave, med muziciranjem, čakajoče na nekoga … – njihovi obrazi, mimika in različni položaji telesa pa nam odpirajo nove in nove zgodbe. Valerija Jenko motive išče na svojih potovanjih. Tokrat se predstavlja s posnetki iz urbane krajine, arhitekturo mest pa prikazuje na svojevrsten način, pri čemer se poigrava z odsevi, sencami, linijami in pri tem odkriva čudovite geometrijske vzorce. Tako ne iščemo znanih stavb, ampak uživamo v naključnem kaosu ali pa skladnosti, kakor nam ljubše.

V urbane prostore nas popelje tudi Boštjan Snoj. Očarala ga je arhitektura Ljubljane, naj bosta to Nama, Maximarket, stavbi na TR3 ali pa novejše arhitektonske visokosti, kot so Situla, Kristalna palača ali Gospodarska zbornica. Fotografije v črno-beli tehniki nas v igri svetlobe in senc z zemlje ob visokih stavbah vodijo v temno in oblačno nebo. Njegova temnica je seveda računalnik. Z Ludvikom Mekučem se znajdemo v osrčju slovenskih Julijcev, tudi v severni triglavski steni. Ob njegovih fotografijah poslušamo simfonijo gora, v jutranjem svitu, na Zlatrogovih policah, pokrajini visokogorskih pašnikov ali pa rumenimi lisami puščavskega peska v snegu …

Četverica mojstrov fotografskega pogleda nam predstavlja tisto, česar sami običajno ne opazimo.