Pozimi Planica, poleti Ljubelj

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 31. oktober 2016 / 14:47

Leta 1957 so na gorske dirke na Ljubelj vabili gledalce s parolo: »Kar je skakalnica velikanka za Planico, to so brez dvoma za Tržič mednarodne avto-moto dirke na Ljubelj.« Letos v Tržiču praznujejo že devetdeset let avto-moto športa, na prvi dirki leta 1926 je bilo 44 tekmovalcev, tudi kralj in kraljica.

Start prve ljubeljske cestne gorske hitrostne avtomobilske in motociklistične dirke je bil v nedeljo, 8. avgusta 1926. Za vseh 44 tekmovalcev je držalo: strast ob grmenju izpušnih cevi in vonj po bencinu sta bila močnejša od strahu pred ljubeljskimi strminami. Start je bil na Trgu svobode v Tržiču, gledalcev na deset kilometrov dolgi progi pa nekaj tisoč. Pobudo za tekmovanje so dali takratni proizvajalci avtomobilov in motociklov. Na prvi dirki je tekmovala tudi kraljica Marija, kralj Aleksander Karadžordžević pa je bil njen sovoznik.

Vse tiste, ki so v devetdesetih letih prispevali k razvoju avto-moto športa v Tržiču, ne moremo zajeti, je pa kroniko z naslovom Z dirke na dirko ob šestdesetletnici Avto-moto društva (AMD) Tržič leta 2010 zapisal Lado Srečnik s soavtorji Albinom Novšakom, Janjo Budič, Marjanom Romihom in Kazimirjem Hrastom. Knjigo je založil AMD Tržič. Tekmovali so mnogi Tržičani, med njimi nikoli ni manjkal Mirko Hrast pa Kurnikova fanta Franc in Matej, Karel Kravcar, Franci Stritih ... Nedolgo nazaj sta spomine obudila Matej Kurnik in Janez Rotar. Njune besede so se iskrile, tekle so nekako takole: »A se spomniš, kako je odvozil ovinek, kako ga je začel od znotraj? Nikoli ni šel v ovinek najprej na ven, pa potem na noter.« Matej je povedal, da je motorist že od rojstva, da ga je mama kot dojenčka položila v voziček, oče je voziček pripel na motor s prikolico, pa so šli lepo po makadamu k Sv. Ani, korak za korakom. Ko mu je bilo 15 let, ga je oče Franc postavil za sovoznika. Leta 1951 sta v kategoriji motor s prikolico do 750 ccm dosegla prvo skupno zmago na znameniti ljubeljski cesti.

Zvok motorja je bil usoden tudi za to, da se je med motoriste podal Janez Rotar. Že leta 1954 je bil pri ocenjevalnih vožnjah sovoznik na prikolici Mateja Kurnika. Zagnano se je kasneje posvetil motokrosu, demonstriral je ta šport že leta 1959 tudi v Tržiču, demonstriral tudi skakanje z motorjem. Leta 1960 je v Podljubelju trasiral stezo za motokros, ki je bila ena najlepših evropskih stez, organizirali so tako državna kot svetovna prvenstva. Motokros se je od Podljubelja poslovil leta 1990. Z odličnimi športnimi dosežki si je Rotar prislužil mednarodni sloves. Pa ni bilo enostavno. Tako Janez Rotar kot Matej Kurnik sta poudarila, da je bilo za uspeh potrebno odrekanje, sponzorjev ni bilo, tekmovalci so bili tudi mehaniki, če so se hoteli voziti. Oba sta častna člana AMD Tržič, kjer sta bila dejavna tudi potem, ko sta nehala dirkati. Častni član društva je tudi Lado Srečnik, ki zgodovino avto-moto športa v Tržiču trenutno predstavlja z razstavo v Domu Petra Uzarja v Tržiču.

Z gradnjo nove asfaltne ceste so cestne hitrostne dirke na Ljubelj zatonile leta 1961, v polnem zagonu so jih na sicer krajši progi, a s »starim« ciljem na starem prehodu Ljubelj oživili leta 1997 tržiški mojstri s Hrastovim memorialom. Ob letošnjem prazniku Občine Tržič bo posadka 87 – Anka in Miro Hrast prejela občinsko priznanje za izjemen prispevek pri ohranjanju tradicije moto športa v občini. AMD Tržič pa se je s spominsko ploščo ob 90-letnici avto-mota športa in 65-letnici AMD Tržič oddolžilo Jožetu Jurjevčiču (1926–1994), legendi avto-moto športa, dolgoletnemu predsedniku AMD Tržič in direktorju cestnih in motokrosističnih dirk ter mednarodnemu športnemu funkcionarju.