Simon Jenko: Imel bo jasne dneve narod moj?

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (71)

Vprašaj v naslovu smo dodali. Spomnimo se celega zapisa na nagrobniku pesnika Simona Jenka v Prešernovem gaju v Kranju: »Ko jaz v gomili črni bom počival / in zelen mah poraste nad menoj / vesele čase sreče bo užival / imel bo jasne dneve narod moj.« Ob preroških besedah pesnika Sorškega polja, ki se je rodil 27. oktobra 1835 v Podreči pri Mavčičah, se lahko vprašamo, kakšne jasne dneve ima danes slovenski narod? Kakšni so obeti ob dejstvu, da ljudje nimajo spodobno plačanih služb, da so mladi brez služb, stanovanj in zato tudi brez otrok?

Simon Jenko se je rodil revnim kmečkim staršem, ki so se poročili šele po njegovem rojstvu, ko se je oče vrnil od vojakov in prevzel kmetijo v Prašah. Kot otrok siromašnih kmečkih staršev je po osnovni šoli v Smledniku in Kranju ter šestih razredih frančiškanske gimnazije v Novem mestu leta 1855 končal gimnazijo v Ljubljani. Preživljal se je s poučevanjem otrok svetnika Kuralta, lastnika graščin v Smuku in Podturnu pri Semiču v Beli krajini. Tam se je zaljubil v svojo učenko Leopoldino in ji posvetil veliko pesmi.

Po krajšem bivanju v celovškem bogoslovju se je leta 1856 na Dunaju vpisal najprej na klasično filologijo, nato na zgodovino in končno na pravo, vendar študija ni končal. Preživljal se je s Knafljevo štipendijo, pozneje pa kot domači učitelj. Leta 1863 se je vrnil v Praše in se zaposlil pri notarju Jožefu Strgarju v Kranju. Leta 1866 je opravil tri rigoroze (ustni del doktorskega izpita). Dokončal je pravo in postal pripravnik pri odvetniku Valentinu Prevcu v Kamniku in Kranju, vendar ni prišel do samostojnega poklica. Dva meseca in pol po vrnitvi v Kranj je zbolel za vnetjem možganov in kmalu umrl.

Za razmah Jenkove nacionalne pesmi so bila odločilna politična in druga dogajanja po letu 1850, za njegovo izpoved pa hude življenjske, socialne in moralne stiske v dunajskih letih. V zgodnjih pesmih se je kot erotični pesnik gibal pretežno v izmišljenem, od dvoma nenačetem svetu čustev. Literarno je nanj v začetku pomembno vplival tudi Prešeren. V primerjavi s Prešernom, ki je pred letom 1848 še s trdnim optimizmom in vero v etično preobrazbo človeštva nazdravljal vrednotam demokratičnega humanizma, je Jenko izražal svoj meščansko-demokratični nazor s čustvenim pesimizmom. Poglavitni vzrok za tako razpoloženje je bil v neuspeli marčni revoluciji. V ljubljanski dobi se je neposredno soočil s Prešernovo poezijo in se kmalu zatem povsem osamosvojil ter razvil svoj tip ljubezenske lirike. Sprostil je element nestalne, čutno odprte erotike, ki se oddaljuje od romantične ljubezenske pesmi.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Hotinji vasi se je 26. 10. 1877 rodil fizik Simon Dolar. Od leta 1909 do 1938 je živel v Kranju.

V revialnem tisku je obravnaval vprašanja filozofije in pedagogike.

V Pekingu je 29. 10. 1774 umrl slovenski matematik in astronom, misijonar Avguštin Hallerstein. Rodil se je v Mengšu 18. 8. 1703. Postal je mandarin na kitajskem dvoru in izvedel enega prvih popisov Kitajcev.

Na Bledu se je 29. 10. 1915 rodil restavrator in konservator Franc Benko. Izdelal je mozaik za srbsko pravoslavno cerkev in za slovensko cerkev sv. Cirila in Metoda v Melbournu.