Začetki: namesto glasbenega stolpa kupil kolo

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Rekreacija / torek, 11. oktober 2016 / 09:48

Primož Porenta iz Crngroba je eden najboljših slovenskih amaterskih kolesarjev.

Crngrob – Slovenski amaterji v cestnem kolesarstvu so zaključili letošnjo tekmovalno sezono. V sam vrh v Pokalu Slovenije se zadnja leta uvršča Primož Porenta iz Crngroba. V tem športu ni od otroških let. Kolesariti je začel pred približno osmimi leti – in to povsem naključno. Razlog je zanimiv. »Zasluge za to gredo očetu. Takrat sem hotel kupiti glasbeni stolp, pa mi je oče rekel, da nimam nobenega kolesa, da bi bilo morda bolje, da bi kupil kolo. Najprej sem kupil gorskega in kolesarstvo me je takoj zasvojilo,« je pojasnil Primož Porenta. Na svojo prvo dirko je šel še z gorskim kolesom, kaj kmalu pa je kupil cestnega. Na večini dirk je med najboljšimi tremi. »Pred dvema letoma sem bil tretji na Maratonu Franja, s svetovnega prvenstva kolesarjev amaterjev imam kot najboljši rezultat peto mesto v svoji kategoriji,« je povedal nekaj o rezultatih, ki mu pomenita največ. Da se za kolesarstvo ni odločil že kaj prej, mu je danes žal: »Škoda, ker očitno imam nekaj talenta. Kot otrok nisem nič treniral, sem pa bil v gibanju, predvsem sem tekel.« S kolesarstvom, pravi, je zasvojen. Na vprašanje, kaj to pomeni, odgovarja: »To pomeni, da če kakšen dan ne grem na kolo, sem kar malce nervozen. Večinoma sem na kolesu vsak dan, kdaj eno uro, dve ali več, kolikor je časa. Kolesarim sam pa tudi v skupini. Letno naredim okrog enajst, dvanajst tisoč kilometrov. Res je, da je kolesarstvo garaški šport, a je odlično za to, da spočiješ glavo.«

Najbolj mu odgovarjajo težke, dolge dirke z več vzponi. Pokalov in medalj se mu je v teh letih nabralo že veliko. »Polne so že tri vitrine, tako da bo treba priskrbeti četrto,« je z rezultati zadovoljen 28-letni član ŠD Bam.Bi. Visoke cilje ima tudi za naslednje sezone: »Prihodnje leto si znova želim na svetovno amatersko prvenstvo. Letos je bilo predaleč, v Avstraliji, tako da nisem šel. Zelo bi bil vesel, če bi mi kdaj uspelo postati svetovni prvak v svoji kategoriji. Rad bi zmagal tudi na dirkah, kot so Alpe, Vršič, Franja. Motivov je dovolj, konkurenca je pa tudi vsako leto večja.«

Na kolesu ga videvamo od marca do oktobra, vmes štiri mesece teče in tekmuje v Kranjski zimski ligi. Poleg tega hodi v službo. »Dan je že skoraj prekratek,« zaključi.