Srečanje z najstarejšimi Žirovci

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Žiri / ponedeljek, 10. oktober 2016 / 09:04

V Muzejskem društvu Žiri so prejšnji petek v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine pripravili voden ogled geološkega zapisa permsko-triasnega izumiranja pred 250 milijoni let.

Žiri – Srečanje pri kmetiji Lukač v Jarčji Dolini so v muzejskem društvu poimenovali kar Srečanje z najstarejšimi Žirovci. Pri tem niso imeli v mislih tistih, ki zdaj živijo na Žirovskem, ampak s tistimi, ki so na Žirovskem živeli pred 250 milijoni let, potem pa poginili v največji zemeljski katastrofi vseh časov in se ohranili kot mikrofosili v Jarčji Dolini. Med njimi je 250 milijonov let star mikrofosil Multidiscus zhiriensis. »Gre najbrž za najstarejši ohranjeni osebek na Žirovskem, čeprav le v kamnu,« so ga duhovito predstavili v muzejskem društvu. Kako jim je tudi ta mikrofosil pomagal določiti permsko-triasno mejo, ki jo označuje ena od največjih katastrof v Zemljini zgodovini, sta razložila dr. Tea Kolar - Jurkovšek in dr. Bogdan Jurkovšek z Geološkega zavoda Slovenije.

V času med starim in srednjim zemeljskim vekom, med paleozoikom in mezozoikom, pred okoli 250 milijoni let se je zgodilo eno največjih izumiranj v zemeljski zgodovini. Povzročil ga je silni vulkanski izbruh na območju današnje Sibirije. Po nekaterih podatkih naj bi tedaj izginilo 96 odstotkov vseh morskih vrst organizmov in 70 odstotkov vrst kopenskih vretenčarjev. Ta katastrofa po besedah Tee Kolar - Jurkovšek označuje tudi mejo med najmlajšo dobo starega zemeljskega veka, permom, in najstarejšo dobo srednjega zemeljskega veka, triasom. »Kriterije permsko-triasne meje so postavili šele leta 2001. Kot tipični profil za definiranje permsko-triasne meje so izbrali profil Meishan v južni Kitajski, ki ga določuje fosil konodont Hindeodus parvus.« Od takrat naprej so geologi takšen profil intenzivno iskali tudi pri nas in ga našli šele pri Lukaču v Žireh. »Tovrstne raziskave so potekale že dlje časa, tudi raziskovalci pred nami so ga že iskali. To je namreč zelo težavna naloga, ker je teh profilov zelo malo in ker je idrijsko-žirovsko območje zaznamovano z ogromnimi tektonskimi dogajanji in so zato profili zelo kratki. Na podlagi izkušenj, ki jih imamo z območja celotnih Dinaridov, in vztrajnega dela pa smo našli ta dokaz,« je pojasnila Tea Kolar - Jurkovšek, Bogdan Jurkovšek pa je dodal, da je bilo poleg znanja potrebno tudi nekaj intuicije. »Sicer pa v kamnu vse piše, le prebrati je treba. To je kot abeceda. Fosili so za nas kot črke v romanu. Na podlagi tega lahko v geološkem smislu do sekunde natančno določimo čas, v katerem so nastale kamnine. Ker se to meri v milijonih let, milijon let gor ali dol seveda ne pomeni dosti,« je duhovito opisal delo geologov.

V Jarčji Dolini so tako prvič v Sloveniji med drugim našli mikrofosil konodont Hindeodus parvus, ki označuje prav mejo med permom in triasom. Ostanki organizmov v usedlinah, ki so nastajale v zelo plitvem morju, govorijo o enem največjih izumiranj v zadnjih 550 milijonih let zemeljske zgodovine. »Tedanji dogodki so bili za življenje na Zemlji pogubnejši od izumiranja ob najbolj znani katastrofi pred 65 milijoni let, ki je pometla z dinozavri,« je poudarila Tea Kolar - Jurkovšek in dodala, da je bilo to zagotovo obdobje, v katerem ni bilo prijetno živeti. Po tej katastrofi je bilo potrebno več milijonov let, da si je življenje na Zemlji spet opomoglo.