Kar je Sonce za Luno, to je Rusija za nas

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 9. oktober 2016 / 09:30

»Socialistični realizem (tudi socrealizem) je bil literarna in umetniška usmeritev oz. estetska doktrina v nekdanji Sovjetski zvezi (SZ), ki je začela nastajati v zatonu ruske zgodovinske avantgarde v dvajsetih letih 20. stoletja in se je dokončno razkrojila šele z razpadom Sovjetske zveze. Veljala je za monopolno in uradno edino dovoljeno estetsko ideologijo skoraj 60 let, četudi se je začela razkrajati že na prelomu petdesetih v šestdeseta leta. Ker je bila torej estetika socrealizma veljavna najdlje od vseh umetnostnih smeri in tokov 20. stoletja, je doživela dolgo vrsto teoretičnih obdelav, zlasti v svoji domovini, v praksi pa je ustvarila nešteta literarna in umetniška dela vseh zvrsti, med katerimi so se najboljša povzdignila v žanrske kanone 20. stoletja. Socialistični realizem je bil tudi najpomembnejši dosežek sovjetske umetnosti sploh, spodbudil je nastanek in razvoj podobne ideološko usmerjene umetnosti v vseh deželah s socialistično in komunistično ureditvijo, zlasti v državah vzhodne in jugovzhodne Evrope ter Azije, celo ponekod v Latinski Ameriki in Afriki. Prav zato je nenavadno, da se ne slovenska estetika ne literarna in umetnostna zgodovina in ne kritika doslej niso kaj dosti ukvarjale s to sovjetsko estetsko doktrino. /…/ Ker v tem času glede poznavanja socrealizma na Slovenskem nismo napredovali, bo ta obravnava poskušala pokriti sivo liso recepcije evropskih literarnih gibanj, smeri in šol pri nas in zapolniti neko praznino tudi v domači književnosti, saj so se tako literarni kot umetnostni zgodovinarji in estetiki doslej izogibali povezovati literarno tradicijo med obema vojnama (proletarska in socialna književnost, še bolj pa umetniško ustvarjanje med NOB) s 'trdim' socrealizmom po drugi vojni.« (Str. 9–10)

Avtor gornjih besed je gorenjski rojak Drago Bajt (1948). Naslov knjige je stavek, ki ga navaja Kocbek v svojem dnevniku (4. 8. 1984), iz pisma, ki ga je dr. Antonu Kržišniku, pravniku in ministru zvezne vlade v Beogradu, pisal njegov brat iz Poljanske doline, Povličev iz Podobena (Kržišnika sta bila strica naše dolgoletne urednice Leopoldine Bogataj) … Za pokušino navajam še kitico iz »lirike krampa in lopate«: »Pravkar sem peljal / že drugi kubik: / prvega partiji, / drugega planu, / zdaj pa zapeljem / še enega zate.« (Miha Remec, Kubik za dekle, 1947) Socialistični realizem sega od takih verzov do romanov Miška Kranjca in Maksima Gorkega …