Razgled iz vrtov vile Rufolo, ki jih je leta 1853 zasnoval Škot, sir Francis Neville Reid / Vse foto: Neža Markelj

Dan na Amalfijski obali (2)

Opazim, da Neapelj proti jugu postaja vse bolj razdrobljen: predmestje počasi prehaja v manjše zaselke, dokler se betonska veriga pri Pompejih popolnoma ne prekine in se na vzpetinah v daljavi začnejo pojavljati prve vasice Amalfijske obale. Z Nejcem spretno vijugava med neobzirnimi italijanskimi vozniki, pri razcepu za Pompeje zaobideva dolgo kolono vozil in hitiva proti Salernu. Mesto je skrajna južna točka 50 kilometrov dolge Amalfijske obale, ki jo zaznamujejo v nebo segajoče pečine, očarljiva majhna mesta in ozka panoramska cesta, ki s pogledom na turkizno morje in neskončnost horizonta nosi naziv ene izmed najslikovitejših na svetu. Obala letno privabi več kot pet milijonov obiskovalcev, vendar pa si zaradi vrtoglavih cen in razkošnih resortov počitnice tu privoščijo le redki.

Raj za sladkosnede

Vijugasti cesti slediva do ribiškega mesteca Cetara in vse do Minorija, kjer naju k prvemu postanku zvabi letni vrt slavne slaščičarne Sal De Riso. »Veš, da moraš tukaj torte naročiti kar eno leto vnaprej!« navdušeno razlagam Nejcu, medtem ko za pultom čakava na espreso ter si oči paseva na umetelnih sladicah in domačem sladoledu. Po premisleku prosiva, da nama klasičen italijanski tiramisu ter lešnikovo torto zapakirajo kar za s seboj in se s pregrešno dobrima sladicama raje posladkava na sončni morski rivi.

Razkošje mesta Ravello

Raziskovanje nadaljujeva proti notranjosti obale in se po premaganih vrtoglavih ovinkih ustaviva v mestecu Ravello. Od tu je razgled na obalo resnično čudovit: odprtih ust me pustijo visoki klifi in turkizno morje, razkošni resorti in veličastni dvorci –Rufolo in Cimbrone – mimo katerih se sprehodiva v središče mesta. Ta je v začetku marca precej osamljen in premore le večjo kavarno z nekaj domačini in redkimi turisti. Scena pa je precej drugačna v mestecu Amalfi, kjer se v številnih slaščičarnah na glavnem trgu Duomo gnetejo turisti, ki v rokah previdno prenašajo ogromne izdolbene limone, napolnjene z dobrodušnimi porcijami sladko-kislega limoninega sorbeta. Glavna atrakcija mesta so impresivne, črno-bele stopnice, ki vodijo do čudovite krščanske katedrale iz 9. stoletja, Amalfi pa je zanimiv tudi zaradi ulice Piazzetta dei Dogi, ki je obdana s tradicionalnimi trgovinami ter številnimi morskimi restavracijami.

Najin dan se tako približuje koncu. Ko se nekoč spet vrneva v ta kaotičen, a izredno lep košček Italije, nama vsekakor ne uideta tudi ogled glamuroznega otoka Capri ter sprehod po panoramski Poti bogov, ki se vije vzdolž pečin Amalfijske obale.

(Konec)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Medvode / petek, 20. april 2018 / 09:14

Predstavitve največjega projekta

V občini Medvode bodo zgradili 22 kilometrov nove kanalizacije.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 10. maj 2010 / 07:00

Na Bledu spet Alpski večer

Na največji prireditvi narodnozabavne glasbe v Sloveniji bo v živo igralo in pelo blizu dvajset ansamblov.

Prosti čas / ponedeljek, 10. maj 2010 / 07:00

Panterjeve šape

Desa Muck je spisala nov roman, znani hujšajo na očeh slovenske javnosti, brez razburljivih in sladk(orn)ih telenovel pač ne gre. Hrvatje stavijo na Umag, avstrijski Štajerci pa na panterjeve šape.

Prosti čas / ponedeljek, 10. maj 2010 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Sanjala sem, da sem odkrila v svojem stanovanju še ena vrata, prostor, ki je spominjal na dodaten WC. Ko sem odprla vrata, je bila v njem dejanska WC-školjka, vendar vse polno neke golazni,...

Kultura / ponedeljek, 10. maj 2010 / 07:00

Izgnani z domov

V Kosovi graščini na Jesenicah je na ogled pretresljiva razstava z naslovom Izgnani z domov 1941-1945, ki obuja spomine Gorenjcev, ki so bili v času druge svetovne vojne izgnani v taborišča v Nemčiji,...

Prosti čas / ponedeljek, 10. maj 2010 / 07:00

Recesija in Barbika

Morda so se po vzoru Kalamarov in Žlindre našli Langa in Zreška pomlad. Združila naj bi jih recesija, lahko pa tudi Joževa poroka. Znani kantavtor Zoran Predin pa se je odločil, da nam zapoje nekaj sv...