Stotero likovnih podob
Letošnji peti Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj – ZDSLU je največji doslej, tako po številu razstavišč kot avtorjev, ki se s svojimi deli v njih predstavljajo v duhu aktualne festivalske teme Digitalna podoba in klasična slika. Navsezadnje je bil odlično obiskan tudi osrednji dogodek, torkov sprehod po razstaviščih v starem mestnem jedru. Priznanje za življenjsko delo ZDSLU je prejel akademski slikar Darko Slavec, podelili pa so tudi deset festivalskih priznanj, grand prix in odkupno nagrado Gorenjskega muzeja.
Ob zapisanem v naslovu bi lahko nadaljevali, da bodo številne likovne podobe raznolikih avtorskih poetik in umetniških govoric skozi ves oktober na ogled v enem mestu. Na 24 razstaviščih se s svojimi deli predstavlja kar 180 avtorjev iz 16 držav. Poleg del, nastalih v klasičnih likovnih praksah, kot so slikarstvo, kiparstvo, grafika, se tudi letos festivalu pridružujejo fotografija, video, prostorske intervencije, modno oblikovanje tekstila, nakita ... Vse bolj ali manj sledi temi festivala, ki se tokrat navezuje na digitalno podobo in klasično sliko, predvsem pa vse umetniške in izrazne možnosti, ki nastajajo med njima. Potem ko so pretekli teden potekala odprtja razstav na prizoriščih v širšem delu kranjske občine, je tradicionalni sprehod po siceršnjih galerijah in bolj ali manj uveljavljenih razstavnih prostorih, nekaterih prav za festivalski čas. Kar enajst jih je na vodenem ogledu obhodilo več kot dvesto obiskovalcev od umetnikov, likovnih kritikov do poznavalcev umetnosti in že zvestih spremljevalcev vsakoletnega festivala.
Ob osrednjih galerijah Gorenjskega muzeja, kjer so na ogled predvsem dela gostov iz tujine ter del slovenskih avtorjev, izbranih na natečaju, se v Kranjski hiši predstavljajo gosti iz Avstrije, v Hiši na koncu tunela oblikovalci nakita, društvo arhitektov Krarh je tudi letos poskrbelo za instalacijo na Glavnem trgu, v Etno galeriji Desetnica so bila na ogled krpanke iz Slovenije, Avstrije in Italije, v Cafe galeriji na Pungertu se predstavljajo avtorji, ki v svojih delih prisegajo na geometrijo, v kavarni Khislstein je na ogled oblikovanje v tekstilu, raznolike umetniške nagovore nam ponuja tudi Layerjeva hiša s stolpom Škrlovec, kjer so na ogled tako platna kot fotografije ali prostorske instalacije. Na primer tista na hišnem vrtu lanske prejemnice odkupne nagrade Gorenjskega muzeja, Andreje Eržen. Na dvanajstih 'ribiških palicah', ki so strnjene v središčno točko, je nameščenih prav toliko lampijonov z motivi ženske v različnih življenjskih obdobjih. Tudi ponoči jih osvetljujejo solarne celice. Če uporabite še QR-kodo sredi postavitve, si lahko na pametnem telefonu ogledate še štiriminutni film posnetkov pokrajin iz zraka. Naslov Fisherman's Friends nam odkriva le drobec. Obiskovalci so na posameznih prizoriščih lahko nekoliko tudi potešili žejo in lakoto, 'ušesne brbončice' pa je z različnimi instrumenti božal Lado Jakša.
Zaključni del festivalskega pohoda je bil že po tradiciji v Galeriji dr. Ceneta Avguština, kjer je na ogled razstava letošnjega dobitnika priznanja ZDSLU za življenjsko delo, akademskega slikarja, grafika in likovnega pedagoga Darka Slavca. Šestčlanska mednarodna žirija je podelila tudi priznanja letošnjega festivala. Prejeli so jih Margareta Vovk Čalič za pionirsko delo v izdelavi krpank in prenašanju mojstrskega znanja na mlajše generacije, Renate Krammer (Avstrija), ki v klasičnem mediju izvirno interpretira digitalne likovne govorice, Ina Loitzl (Avstrija), ki skozi različne tehnike ironizira stereotip ženskega lika v simboličnem in kritičnem pogledu, društvo arhitektov Krarh, ki prenaša kulturno dediščino v urbani prostor na izviren način v sodobni čas in oblikovalci v Hiši na koncu tunela, ki klasično oblikovanje povezujejo z dovršenimi oblikami, recikliranimi računalniškimi materiali in materiali visoke tehnologije. Med dobitniki priznanj so še Eva Petrič, ki spretno dograjuje klasično analogno in digitalno fotografijo v tridimenzionalne podobe, Mario Pali (Italija), ki v transparentni klasični podobi dosega učinek digitalnega, Huiqin Wang (Kitajska), ki ustvarja svoja dela z inovativnim postopkom laserskega pointilizma, Zdravko Milič (Hrvaška), ki vtis digitalne slike dosega s klasičnimi slikarskimi tehnikami, medtem ko Klemen Brun klasične grafične tehnike prenaša na transformirane površine in jih aplicira z binarnimi kodami. Grand prix je prejela Irmgard Hummitzsch (Avstrija), ki klasične mestne sheme prenaša z vrhunsko likovno estetiko na aluminijaste plošče s pomočjo kolažne in digitalne fotografije. Letošnjo odkupno nagrado Gorenjskega muzeja in s tem tudi uvrstitev v njihovo galerijsko zbirko pa je prejela kranjska slikarka Kaja Urh, v zadnjem času nedvomno ena najbolj opaženih umetnic mlajše generacije. Prejema številne nagrade, veliko razstavlja in – kot pravi sama – vsakodnevno doživlja tegobe in sladkosti, ki polnijo umetniški vsakdan slikarke v svobodnem poklicu. Vse razstave bodo na ogled tja v november, ko bo ob zaključku festivala še odprtje video predstavitve Nataše Prosenc Stearns v Galeriji Prešernovih nagrajencev.