Po mlečnosti še vedno nad povprečjem

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 8. oktober 2016 / 09:15

V gorenjski govedoreji se nadaljuje koncentracija: število kmetij, ki oddajajo mleko, se zmanjšuje, a število krav molznic narašča. Po mlečnosti krav je Gorenjska še vedno nad slovenskim povprečjem. Na stabilne razmere v govedoreji kaže tudi število prvih osemenitev krav in telic.

Kranj – »Na Gorenjskem je govedoreja še vedno glavna kmetijska dejavnost. Število kmetij, ki oddajajo mleko, se je sicer v obdobju 2004–2015 zmanjšalo s 1043 na 735, vendar se je število krav molznic v tem obdobju kljub temu povečalo s 13.998 na 15.065, tako da povprečna v prirejo mleka usmerjena kmetija redi že več kot 20 krav. Drugače je pri kravah dojiljah. Število kmetij z dojiljami se je v zadnjih enajstih letih zmanjšalo z 2024 na 1565, število dojilj na teh kmetijah pa je upadlo s 5350 na 4702,« ugotavlja Igor Stanonik, vodja oddelka za živinorejo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in dodaja, da se bo v prihodnje število v prirejo mleka usmerjenih kmetij še zmanjševalo, nadaljnje povečevanje črede krav pa bo verjetno omejevala zahteva navzkrižne skladnosti glede obremenitve kmetijskih zemljišč z živino (GVŽ/ha) in površin za raztros živinskih gnojil.

Kot ugotavljajo v kmetijsko-gozdarskem zavodu, se zaradi usmerjenosti kmetij v prirejo mleka povečuje tudi število krav, ki so vključene v kontrolo po metodi AT4. V kontrolo je po zadnjih podatkih vključenih več kot 77 odstotkov vseh krav, od katerih kmetije oddajajo mleko. »Ta delež se je doslej povečeval, upamo pa, da rejci zaradi nizke odkupne cene mleka ne bodo začeli varčevati pri kontroli, ki sicer stane za kravo pet evrov na leto. Večji rejci kontrole verjetno ne bodo opustili, saj tako pridobijo veliko podatkov, ki jih lahko koristno uporabijo pri sestavi prehranskega obroka,« pravi Igor Stanonik in poudarja, da je intenzivnost prireje mleka povzročila tudi precejšnje spremembe v pasemski sestavi. Od 11.685 krav, ki so v kontroli prireje, je 7418 črno-belih, 3045 lisastih, 1155 križank, ostalo so krave rjave pasme in cike. Število črno-belih krav je v zadnjih desetih letih poraslo za 2195, število lisastih pa upadlo za 855. Rejci zaradi zniževanja odkupne cene mleka poskušajo doseči večji prihodek z večjo mlečnostjo oziroma z večjo količino mleka v čredi, kar pa jim bolj kot lisasta pasma zagotavljajo črno-bele krave, ki veljajo bolj za mlečni tip krav. »Kmetije, ki se na ravninskem območju intenzivno ukvarjajo s prirejo mleka, redijo večinoma krave črno-bele pasme, na teh območjih je lisaste pasme še zelo malo, v hribovitih predelih pa se je v zadnjih letih trend upadanja števila krav čiste lisaste pasme nekoliko zaustavil,« podatke o pasemski sestavi komentira Igor Stanonik.

Gorenjska po mlečnosti krav še vedno močno presega slovensko povprečje. Na gorenjskih kmetijah so lani v standardni laktaciji dosegli pri črno-belih kravah povprečje 7882 kilogramov mleka na kravo, povprečje za Slovenijo je bilo 7535, razlike je bilo torej 347 kilogramov pri kravi. Pri lisasti pasmi je bilo gorenjsko povprečje 5644 kilogramov za 291 kilogramov višje od slovenskega, pri križankah z lisasto pasmo pa je Gorenjska dosegla 6312 kilogramov, tako da je bilo njeno povprečje za 330 kilogramov višje od slovenskega. Na treh farmah – Poljče, Cerklje in Žabnica – ter na posestvu Biotehniškega centra v Strahinju, kjer skupno redijo 984 krav, so lani dosegli povprečno mlečnost 7835 kilogramov mleka na kravo, mlečnost pa je bila le za malo višja kot pred desetimi leti.