Dejanje za preteklost in boljšo prihodnost

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 7. oktober 2016 / 10:37

Türk izpadel iz igre

Po sredinem, že šestem neformalnem glasovanju v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov (ZN) o novem generalnem sekretarju svetovne organizacije se je izkristaliziralo, da slovenskemu kandidatu, nekdanjemu predsedniku Danilu Türku s kandidaturo ni uspelo. Na prvem glasovanju z barvnimi lističi, ki je razkrilo, kakšno podporo deset kandidatov uživa pri stalnih članicah (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija), ki imajo odločilni glas v Varnostnem svetu, je daleč najboljšo podporo (trinajst glasov za, dva brez mnenja) prejel bivši portugalski premier in nekdanji visoki komisar ZN za begunce Antonio Guterres. Imenovanje Portugalca za novega generalnega sekretarja ZN mora sicer potrditi še 193-članska Generalna skupščina, kar bi morala biti zgolj formalnost. Türk je po neuradnih podatkih prejel sedmo najvišjo podporo, in sicer pet glasov za, osem proti in dva brez mnenja, od petih stalnih članic pa so negativni glas zanj oddale kar štiri. V prvem odzivu je ocenil, da je bila slovenska kandidatura kredibilna, je pa celotna skupina vzhodne Evrope pokazala, da ne more dobiti tako pomembnih volitev.

Pietetna slovesnost

Pri kapelici pred nekdanjim rudniškim rovom v Hudi Jami je v ponedeljek potekala pietetna slovesnost z mašo pred začetkom prenosa posmrtnih ostankov iz kostnice v rovu Barbara v Spominski park Dobrava. Slovesnosti z mašo, ki jo je daroval celjski škof Stanislav Lipovšek, se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je poudaril, da je bilo to treba storiti zaradi preteklosti in gradnje boljše prihodnosti. »To, da smo danes začeli zares pomembno reševati enega najbolj dramatičnih zgodovinskih izzivov – torej spraviti Slovenijo, razklano iz sredine prejšnjega stoletja –, utegne za prihodnost našega naroda pomeniti več, kot si ta hip predstavljamo. Delo ni končano in še zelo veliko pogovorov, zaupanja, vere v to skupno, v skupen napor, bo potrebno, da bomo enkrat lahko zares končno rekli, da so vsi naši mrtvi pokopani in da uživajo mir,« je poudaril predsednik in dodal, da se bodo naši otroci in vnuki le tako lahko v celoti posvetili novim problemom, izzivom in priložnostim. Izkop in iznos posmrtnih ostankov iz prvega jaška na območju vojnega grobišča Barbara rov v Hudi Jami se je sicer začel pred nekaj tedni, pietetno slovesnost z verskim obredom pa so pripravili na željo civilnih združenj, ki zastopajo svojce pobitih žrtev. Posmrtne ostanke iz rova Barbara bodo v Spominskem parku Dobrava pri Mariboru pokopali 27. oktobra, izvedba izkopa, prenosa in pokopa vseh posmrtnih ostankov tri tisoč žrtev pa je predvidena v 17 mesecih od začetka in naj bi bila zaključena do konca prihodnjega leta.

Uraden konec stavke

Policijski sindikat Slovenije in Sindikat policistov Slovenije (SPS) sta v sredo po 323 dneh tudi uradno končala stavko policistov, ki se je začela 18. novembra lani, saj je bila, kot sta zapisala na svojih spletnih straneh, z izplačilom višjih osnovnih plač realizirana prva točka stavkovnega sporazuma. »Današnje izplačilo plač je obračunano z višjo osnovno plačo od 6. septembra, medtem ko bodo dodatki, ki se obračunavajo z zamikom enega meseca, za avgust obračunani še po starih plačnih razredih. Skupen finančni učinek nove uvrstitve delovnih mest bo tako v celoti razviden pri plači, ki bo izplačana 4. novembra,« so pojasnili v SPS. Stavkovni sporazum med vlado in obema sindikatoma so sklenili 2. junija, ko so policisti začasno prekinili stavkovne aktivnosti. Po stavkovnem sporazumu se bodo sicer policistom plače v povprečju povišale za 100 evrov bruto oziroma 66 evrov neto mesečno.

Izboljšali bodo varovanje

Vodstvo ljubljanskega kliničnega centra in kirurgije ter zaposleni so se v sredo dogovorili o dodatnih varnostnih ukrepih na urgenci, k čemur so zaposleni pozvali s peticijo. Med drugim bodo ločili vhod za urgentne bolnike od vhoda za ostale bolnike, namestili dodatne kamere, omejili število spremljevalcev bolnikov in izboljšali fizično varovanje, saj naj bi podjetje, ki že sedaj nudi varovanje, začelo izvajati svoja pooblastila v celoti, in ne tako kot doslej. To pomeni, da bodo varnostniki na najbolj obremenjenih delih urgence izvajali tudi fizično pridržanje in uporabljali sredstva, ki jim to omogočajo. Če se bo tako pokazalo, bodo tudi povečali število varnostnikov (sedaj sta dva). Zaposleni na kirurški urgenci so v peticiji navedli, da na dan skupno s spremljevalci urgentni blok UKC Ljubljana obišče več kot 1500 ljudi. Ob množici ljudi, ki navadno zaseda prenatrpano čakalnico, dolgi čakalni dobi zaradi prevelikega števila oskrbe potrebnih bolnikov in osebnih stisk, ki jih vsak posameznik čuti ob doživeti nesreči, ni nepričakovano, da prihaja do nestrpnosti, ki lahko prerastejo v nasilje.