Miselni svetovi in ekscesi

»Jaz sem v miselnem svetu, ki takih ekscesov ne pozna,« je v sredo, ko se je prvič po namernem trčenju vanj pojavil v javnosti, škofjeloški župan Miha Ješe odgovoril na vprašanje novinarja, kako komentira vse pogostejše primere, ko državljani vzamejo »pravico« v svoje roke. Čeprav upa, da mu napad, ki ga organi pregona preiskujejo v smeri poskusa naklepnega umora, ne bo pustil psihičnih posledic, ni mogel skriti, da ga je dogodek vseeno pošteno pretresel, saj se mu je med njegovim podoživljanjem beseda večkrat zataknila. Niti predstavljati si ne moremo, kaj roji po glavi nekomu, ki so mu stregli po življenju. Z zlomom ledvenega vretenca in ključnice jo je Ješe še srečno odnesel, posledice bi lahko bile bistveno bolj usodne.

Morda se bo izkazalo, da je napadalec trčil v Miho Ješeta brez pravega (smiselnega) razloga, na kar nakazuje njegov vzklik pred kranjskim sodiščem o svobodni Sloveniji in tranzicijskih nepravilnostih, pa tudi županova izjava, da se mu vse, kar je slišal od policistov, zdi popolnoma 'zblojeno'. Ugotovitev, da so napadi na policiste, zdravnike, funkcionarje, torej ljudi, ki nastopajo s pozicije moči, vse bolj pogosti in nasilni, vseeno ni zgrešena. Simptomatična je tudi sredina odločitev vodstva ljubljanskega kliničnega centra, da na zahtevo zaposlenih okrepijo varnostne ukrepe na urgenci, kjer med dolgim čakanjem in zaradi osebnih stisk, ki jih ljudje občutimo ob doživeti nesreči, prihaja do nestrpnosti, celo nasilja.

Živimo v nič kaj prijaznem času. Napetosti v družbi se stopnjujejo zaradi številnih razlogov – ekonomskih, socialnih, političnih ... Kapitalizem, ki je porazil vse druge družbeno-gospodarske sisteme po svetu, postaja vse bolj neprijazen do ljudi. Visoka je stopnja nezaposlenosti, pri mladih je že kar pogubna. Ni optimizma. Povečuje se strah pred nepregledno množico prebežnikov, ki iz kulturno povsem drugačnega okolja pritiskajo na Evropo. Nakopičeni problemi v družbi se rešujejo z veliko mero nestrpnosti, političen diskurz gre vedno bolj na nož, polno je obtoževanj vse povprek, spodkopava se zaupanje v državne institucije, v sodstvo, strokovne službe ... Anonimni spletni forumi so postali smetnjaki primitivizma, sovraštva, odkritega rasizma. Ne čudimo se torej, ker vsa negativnost in radikalizacija odnosov v družbi proizvede posameznike, ki jim poči film, in prihaja do ekscesov, ki jim ni mesta v miselnem svetu, prepričan sem, še vedno velike večine ljudi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / torek, 18. maj 2021 / 12:44

Cepljenje vsak delavnik

Od včeraj naprej so v Kranju spremenjeni termini testiranja v Globusu.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...