Delavec in lastnik je družbenik

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 3. oktober 2016 / 09:56

V Kulturnem centru Tobačna 001 v Ljubljani je na ogled razstava Menedžer med nami intermedijske umetnice Sanele Jahić iz Škofje Loke.

Sredica ustvarjanja intermedijske umetnice Sanele Jahić je raziskovanje razmerij med človekom in strojem ter med delavcem in delodajalcem znotraj proizvodnega procesa. V svojem najnovejšem projektu Menedžer med nami, ki je sestavljen iz dveh delov, videa Moje, tvoje, naše, vaše in grafičnega razstavnega projekta Pet stiskov rok, pa se umetnica med drugim zanima tudi za dva uspešna primera delavskih odkupov – z željo pokazati na pozitivne prakse, ki smo jim priča v človeku ne ravno naklonjenih časih globalnega kapitalizma.

»V smislu delavskega lastništva se mi je zdel zanimiv spoj delavca in lastnika kot enega pojma. Gre za skupek ljudi, bolj ali manj povezanih v neki kolektiv, ki se je znašel v krizni situaciji ali v trenutku nestabilnosti, ki se ne sprašuje zgolj, kaj se bo zgodilo, ampak raje začne sam aktivno iskati rešitve. Ne zanaša se na dejavnike od zunaj in sam prevzame odločitev in z njo odgovornost v svoje roke. To je tisti pozitiven in hkrati tudi inspirativen moment, ki sem ga želela poudariti,« svoje zanimanje za omenjeno tematiko pojasnjuje Sanela Jahić, ki se je pri umetniški predstavitvi odločila za medij videa. Lani je za potrebe snemanja izjav in prostorov večkrat obiskala Gorenjski glas, podobno tudi Domel. »Ni lahko vizualizirati neke zgodbe, če imaš ljudi, ki govorijo o strahu, o skupnosti, o odgovornosti. Nastopajoče sem želela pred kamero dobiti sproščene. Hkrati pa je video primeren zaradi naracije in velike količine podatkov.«

Na velikem platnu so na ogled trije filmi, dolgi od sedem do osem minut. V prvem je avtorica skozi sicer različno pot, po kateri je prišlo do notranjega lastništva in delavskega odkupa, obe podjetji spojila. V drugem delu spoznamo, kaj solastništvo pomeni za ljudi, ki so predstavljeni, tretji del pa je koncipiran na temo odnosa predvsem Domela do klasično organiziranih podjetij in trga.

Avtorico je zanimalo, kako je do odkupa deležev podjetja prišlo, kaj se je z njim spremenilo za zaposlene, ali je poslej njihov odnos do dela drugačen, kakšen je njihov vpliv na soodločanje pri vodenju podjetja. »Obe poti sta prvotno izhajali iz strahu pred izgubo dela. Druga skupna točka se mi je zdela zadržanost glede vpliva lastniške strukture hkrati pa odnos zaposlenih do dela ostaja isti in se ni dosti spremenil. Kljub temu da sem na snemanje vselej prišla pripravljena, pa mislim, da je bil pri tem vprašanju vendarle nekaj obrambnega mehanizma v podajanju izjav. Če se je pokazal neki zadržek pri strukturi lastništva, pa se je izkazalo, da je v fokusu ljudi predvsem trajnejši način organizacije dela in neka dolgoročna strategija, ki ohranja delovna mesta. V nasprotju s sicer zelo pogostim radikalnim maksimiranjem dobička na kratek rok, kar lahko vodi tudi v propad podjetja,« razmišlja Jahićeva, ki se je v pripravi projekta poglobila v številne raziskave in tudi aktualne dogodke doma in v svetu na to temo. V vseh treh filmih se prepletajo posnetki govorcev zaposlenih in posnetki z delovnega mesta oziroma proizvodnje. V primerih obeh podjetij nas navdaja misel, da gre za kapitalizem s človeškim obrazom.

V drugem delu razstave z naslovom Pet stiskov rok Sanela Jahić prinaša vpogled v razmerje med človekom in tehnologijo – kot je zapisala kustosinja razstave Alenka Trebušak, na sebi lasten umetniški način v obliki socialnega eksperimenta. Če je v preteklih delih obravnavala ujetost delavca v proizvodni proces, njegovo podrejenost stroju in normam, je tokrat obrnila logiko in meritvam podvrgla menedžerje. Z natančnimi senzorji, pritrjenimi na roko člana uprave, je izvedla meritev moči stiska ter krčenja mišic pri rokovanju. To je na razstavi zabeleženo v grafičnih prikazih. Razstava bo v Kulturnem centru Tobačna 001 na Tobačni ulici v Ljubljani na ogled do 14. oktobra, in sicer od torka do petka med 11. in 17. uro.