Gorenjske družine v 18. stoletju

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 2. oktober 2016 / 10:28

»Popisa za Bled (Veldes) oziroma blejsko župnijo sta izjemno sistematična. Najprej je navedeno vodstvo gospostva, ki je bilo v lasti briksenških škofov: upravitelj gradu, nato kaplan Globočnik, sledita oskrbnik in gospodinja, nato njihova služinčad (famulitium). Za prebivalci so našteti najprej celi kmetje (huebani), ki sodijo pod blejski grad, nato posestniki polkmetij (semi huebani), kajžarji (caisleri), kajžar župnije, kmetje župnijske cerkve sv. Jurija v Gorjah, kajžarji Martinove cerkve, kmetje proštije v Radovljici ... skratka vsi podložniki cerkvenih in posvetnih gospostev, ki so imela posest in podložnike na ozemlju blejske župnije. Pri cerkvenih je treba ločiti one, ki so podložni župniji ali proštiji, od onih, ki so podložni zgolj cerkvi kot stavbi, tudi podružnični ali celo kakšnemu oltarju. Med tukajšnjimi 'podložniki' dežele Kranjske, deželnoknežje, gre verjetno za svobodnjake, vidimo celega kmeta (Seničarja) in štiri kajžarje. Kot da bi si razdelili nekoč celo kmetijo na štiri dele. Pri družinah je najprej naveden gospodar (pater familias), žena (uxor), otroci in služinčad. Ponekod odkrijemo tudi sostanovalce hiše. Iz podatkov lahko razberemo sestavo družin, njihovo velikost in navzočnost hlapcev, dekel, pastirjev. Tu in v številnih naslednjih župnijah lahko vidimo, kako so bili krajani enega kraja upravnopolitično razdrobljeni pod različne gospodarje. Konkretno nam to pove, do koga so izpolnjevali fevdalne obveznosti, kdo je imel nad njimi patrimonialno sodstvo ... Že na prvi strani popisa najdemo med služinčadjo (famulitium) Marjeto in Nežo Kunšički, kar kaže na takratni način zapisovanja priimkov žensk: ne Kunšič, ampak Kunšička. To ni neka gorenjska posebnost, ampak splošna praksa. V seznamu najdemo številne priimke še danes živečih blejskih in okoliških družin.« (Str. XVIII–XIX)

Gornji odlomek je iz uvodne razprave zgodovinarja Staneta Grande: Popis prebivalstva leta 1754 kot prelomni dogodek naše zgodovine. Kar je res bil, ukazala ga je cesarica Marija Terezija, za celotno avstrijsko cesarstvo. Takrat so naše prednike prvič sistematično prešteli in popisali, izvedeli so, koliko nas je in kako se pišemo. Ne zaradi lepšega, predvsem zato, da bi cesarica in njeni uradniki vedeli, na koliko nabornikov in davkoplačevalcev lahko računajo. Gorenjci imamo srečo, da so se popisne pole ohranile v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani, zdaj pa so objavljene v tej knjigi …