Park Vigeland

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Izleti GG / sreda, 28. september 2016 / 10:09

Park Vigeland je ena največjih atrakcij norveške prestolnice Oslo. Množica kipov golih človeških figur je obiskovalcem inspiracija – ne nujno povezana z umetnostjo.

Skandinavske razglednice (1)

Norveška je prostrana država. Je skoraj devetnajstkrat večja od naše, a na razpotegnjenem ozemlju med 58. in 71. vzporednikom severne poloble, ki se na prvi pogled zdi kot oskubljena mečarica iz Hemingwayevega romana Starec in morje, živi komaj dvainpolkrat toliko prebivalcev, kot je nas v Sloveniji. V povprečju na kvadratnem kilometru živi le dvanajst ljudi. Daleč najbolj gosto poseljen del države je prestolnica Oslo z okoliškimi mesti, kjer živi kar 13 odstotkov Norvežanov. Popravljam – ljudi različnih narodnosti, saj je multikulturnost v Oslu zaslediti na vsakem koraku. Norvežani pa so ponosni na rojake, pisatelja in dramatika Henrika Ibsena, skladatelja Edvarda Griega, slikarja Edvarda Muncha in kiparja Gustava Vigelanda (1869–1943).

Slednji nas v Oslu vedno znova vabi v "svoj" park skulptur. Park Vigeland je namreč del parka Frogner, ki je največja zelena površina v mestu. Gre za največji park skulptur na svetu, ki jih je ustvaril en kipar. Seveda vsega dela ni opravil sam, ampak s pomočniki. V času enega življenja zagotovo ne bi sam uspel narediti kar 212 skulptur iz brona, granita in kovanega jekla, ob tem pa sodelovati tudi pri arhitekturni podobi parka. Vigeland je kipe začel snovati leta 1907, park pa je bil v večini zgrajen v tridesetih letih prejšnjega stoletja, dokončan pa po drugi svetovni vojni.

Park je običajno poln ljudi, poleti tudi zaradi turistov, ki – ne glede na vreme – dežja je na Noreškem več kot dovolj, v park prihajajo po svež zrak in sprostitev. Mirnega kotička v času turistične sezone ravno ni lahko najti, je pa pravi užitek opazovati ljudi, ki so jim Vigelandovi kipi neizmerna inspiracija. Kipi so namreč človeške figure kot od matere rojene. Gola telesa niso idealizirana, ampak so taka, kot so, povsem naravna. Kipi v bronu, ki so postavljeni vzdolž obeh strani mostu, izražajo različna človekova razpoloženja, srečo, veselje, žalost, jezo, vznesenost, potrtost ... Nekateri položaji figur so prav nemogoči, zato tega ne poskušajte doma. Ljudje se fotografirajo pred njimi, iščejo enake položaje, jih občudujejo, božajo. Ena največjih atrakciji je zagotovo majhen jezni deček, ki ima močno 'zlizano' ročico, ki jo očitno obiskovalci prijemajo za srečo, nekoliko svetlejši pa je tudi njegov bronasti lulček. Sledi fontana, v katero vpletene figure predstavljajo povezavo človeka z naravo. Ne nazadnje se blago povzpnemo do platoja s 14 metrov visokim monolitom in množico granitnih kipov naokrog. Ti v nadnaravni velikosti predstavljajo človekov življenjski cikel, od mladih let do starosti.

Kipi so prava atrakcija, saj po njih pleza staro in mlado, se fotografira in si tako dokumentira osvojene kiparske trofeje. Otroci so pri tem še posebno aktivni, pa tudi nerodno jim ni, saj vse skupaj deluje kot nekakšno igrišče. Ta sedi moškemu v naročju, dekle orjaku na glavi, fant se stisne k bogato obloženem oprsju, nekdo se utrujen nasloni na granitno ramo mladega fanta. Letošnji park Vigeland so dodatno popestrili iskalci pokemonov, ki so pred kipi, za, nad in pod njimi mrzlično iskali te male zlobce, pri tem zvesto buljili v pametne telefone in se ne zanimali kaj dosti za umetnost. Sam pa sem pomislil, kako je v parku pozimi, ko zapade sneg. Norveški sneg.