Glas je najlepše glasbilo

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: GG Plus / nedelja, 25. september 2016 / 17:35

Jožef Močnik se že več kot petdeset let ukvarja z zborovskim petjem. Od leta 1973 vodi Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje. Za svoj doprinos k podobi glasbene kulture v Cerkljah na Gorenjskem je na petkovi občinski slovesnosti prejel naziv častnega občana.

Jožef Močnik se je že kot petnajstletnik vključil v cerkljanski cerkveni mešani pevski zbor, kjer je prva leta nabiral izkušnje kot tenorist. Polnemu mladostniške energije mu petje ni bilo dovolj, zato se je pridružil dramski skupini v Cerkljah. Igra ga je tako pritegnila, da je v Kranju opravil tudi tečaj za režiserja v ljubiteljskem gledališču. Kdo ve, kam bi ga odnesla pot, če ne bi po sredi prišlo neizogibno služenje vojaškega roka. »Po vrnitvi iz vojske igralske skupine praktično ni bilo več, saj se je tedanja oblast preveč vtikala v vsebino njihovega dela,« pravi Jožef Močnik, ki se je zato še bolj posvetil petju in začel obiskovati tudi glasbeno šolo v Kranju.

Prelomnica, ki ga je za vse življenje zapisala glasbi, pa se je nenadejano zgodila na prvo adventno nedeljo leta 1968, ko k maši zaradi bolezni ni bilo takratnega organista. »Zbrani pevci so me kar hitro določili za vodjo, češ ti poznaš note, pa tudi kakšno pesem znaš zaigrati, ti nam boš dajal intonacijo.« Usoda je hotela, da je organist čez nekaj mesecev umrl, Jožef Močnik pa je ostal organist in vodja cerkvenega pevskega zbora polnih 17 let.

Skoraj istočasno z menjavo vodstva na cerkljanskem koru so v Cerkljah ponovno oživili delovanje Komornega moškega pevskega zbora Davorina Jenka (KMoPZ). Po nekaj letih menjav za dirigentskim pultom je na pobudo takratnega dirigenta Milka Škoberneta leta 1973 sam stopil v vlogo zborovodje. Na tem mestu je z dvema predahoma ostal do danes.

»Spoznal sem, da bom s svojim znanjem težko obvladoval dva zbora z vedno težjim programom. Odločil sem se, da moram svoje glasbeno znanje poglobiti,« pravi Močnik, ki se je zato vpisal na oddelek za glasbo Pedagoške akademije, kjer je čez nekaj let zagovarjal diplomsko delo prav na temo dela Pevskega zbora Davorina Jenka.

»Leta po diplomi so bila precej naporna, saj sem vodil številne zbore in zamenjal službo v Iskri za pedagoško delo na osnovni šoli v Šenčurju,« se spominja Močnik, ki je KMoPZ Davorina Jenka popeljal do številnih nagrad in priznanj, med katerimi so štiri bronaste in ena srebrna plaketa na Naši pesmi v Mariboru ter zlato priznanje na regijskem tekmovanju v Škofji Loki. Za svoje dolgoletno delo na tem področju pa je tudi sam prejel številna priznanja, med drugim tudi veliko Prešernovo plaketo in Gallusovo listino. »A naziv častnega občana je gotovo najpomembnejši, saj mi pomeni nagrado za pet desetletij življenja, ki sem ga posvetil zborom v Cerkljah in okolici,« pove Jožef Močnik, ki še vedno ostaja zapisan zborovski glasbi. »Trenutno se pripravljamo na koncert ob 80. obletnici rojstva skladatelja Janeza Močnika, ki je bil kot prvi zborovodja z zborom tesno povezan tudi kot skladatelj.«

Zadnja leta pred upokojitvijo je delal kot načrtovalec orgel v nečakovem podjetju. Kljub temu se tudi po petdesetih letih dela v zborih ne more nehati čuditi glasbi, ki zgolj s svojimi glasilkami ustvarja človek. »Instrument, ki najlepše zveni, je človeški glas. Z njim lahko sami ustvarjamo zvoke, medtem ko jih v vseh ostalih primerih zgolj izvabljamo iz glasbil,« pravi Jožef Močnik, ki tudi v upokojenskih letih ostaja zapisan zborovski glasbi in svojemu pevskemu zboru. »Zavedam se, da bo nekoč treba potegniti črto, nisem več najmlajši. A dokler bo šlo, bom vztrajal!« je odločen letošnji častni občan iz Cerkelj.