Marija Tavčar in prvo čudežno ozdravljenje na Brezjah

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (66)

Do 19. stoletja je Marija Slovencem »vlivala moč v zbegane duše, zdravila razbolele rane in dajala poguma« v različnih krajih po Slovenskem. Od najstarejšega obdobja na Blejskem otoku, od 12. stoletja v Stični in v Lescah, od 14. stoletja na Višarjah, kasneje pa na Ptujski gori, Šmarni gori, Stari gori nad Čedadom, Sveti gori pri Gorici in še marsikje drugje. Tudi na Brezjah.

Brezje so bile že v prvi polovici 19. sto­letja zelo priljubljene, 22. septembra 1863 pa se je zgodilo prvo čudežno ozdravljenje invalidne Marije Tavčar iz Begunj. Začele so se dogajati neverjetne ozdravitve. Do konca leta so bila še štiri takšna ozdravljenja in Brezje so postale ena najpomembnejših slovenskih božjih poti.

Osemnajstletna Marija Tavčar je bila tako božjastna, da ni mogla nikamor več. V glavnem je samo ležala in se komaj kaj premikala, zdravila niso zalegla in tržiški zdravnik dr. Pirc ji je odkrito povedal, da je neozdravljivo bolna.

Tavčarjeva se je odločila, da poprosi za zdravje pri Mariji, in 22. septembra 1863 so jo odnesli na Brezje. Tam je med mašo prisrčno prosila, da bi lahko spet hodila. Nenadoma je začutila, da lahko giblje s hromo nogo. Na presenečenje navzočih je vstala ter odšla domov.

Novice o njenem ozdravljenju so prišle na uho Mariji Mulej iz Smokuča, ki jo je že od 21. leta sta­rosti precej bolela glava in trgal revmatizem. Po cel teden ji ni bilo do hrane in pijače, od časa do časa pa ni mogla govoriti. Po sedmih letih se ji je desna roka v komolcu zvila, prsti na levici pa skrčili. Na Brezje so jo pripeljali 5. oktobra 1863, kjer je bila navzoča pri treh mašah. Med tretjo mašo se ji je stanje izboljšalo, da se je lahko po sedmih letih sama pokrižala z desnico. To nenavadno ozdravitev je takrat z drugimi opazoval tudi 13-letni Anton Bonaventura Jeglič, kasnejši ljubljanski škof.

Naslednjega leta je po priprošnji pri maši ozdravela tudi nevarno bolna mati sed­mih otrok, sestra duhovnika Martina Ambrožiča. Podobne nenavadne ozdravitve in rešitve ljudi, ki so se znašli v izgubljenih življenjskih položajih, so se po pričevanju mnogih vrstile še naprej – vse do današnjih dni, tako da je zaupanje številnih vernikov v Marijo z Brezij ostalo.

Stara cerkev je kmalu postala premajhna in oktobra 1889 so začeli graditi novo: 7. oktobra 1900 jo je posvetil prvi slovenski kardinal Jakob Missia. Takrat je dobila tudi današnjo podobo.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Tržiču se je 20. 9. 1818 rodil duhovnik in narodni buditelj Mihael Debeljak. Zaslužen je za narodno prebujenje Istre in za pouk slovenščine v ljudskih šolah. Od leta 1848 je objavljal v slovenskih časopisih. Leta 1850 je izdal pomembno poročilo o lakoti v Istri.

V Kranju je 21. 9. 1806 umrl poštar in prvi knjigarnar v Kranju Ivan Baptist Mayer.

V Mengšu se je 23. 9. 1742 rodil baron Franc Ksaver Lichtenthurn. Po njegovi smrti je žena Katarina, rojena Mahkota, ustanovila v Ljubljani sirotišnico, ki je prerasla v šolsko ustanovo.

V Kamniku se je 23. 9. 1854 rodil publicist in narodni delavec Ivan Fajdiga. Kulturno je deloval v Gorici in Radovljici. V letih 1899–1903 je izdajal v Trstu Novi list.