Umrl je skrbnik Višarij

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 24. september 2016 / 10:49

Konec avgusta so na žabniškem pokopališču pokopali dolgoletnega župnika v Žabnicah/Camporosso v Kanalski dolini in skrbnika Marijine božje poti na Višarjah monsinjorja Dionizija Mateučiča. Star je bil 78 let in je bil zadnje leto hudo bolan. V začetku avgusta, ko je bilo na Višarje tradicionalno romanje treh Slovenij, je še sodeloval pri bogoslužju, potem pa ni zmogel več. Na njegovo željo so ga pokopali v Žabnicah, v vznožju Višarij. Od zavednega Slovenca, rojenega v Benečiji, ki je kljuboval poskusom, da bi slovenščino nagnali tudi iz cerkva, se je poslovilo veliko ljudi iz Kanalske doline, Benečije, Slovenije in Avstrije. V spominu ga imajo kot človeka, ki je ob globoki veri gojil ljubezen in spoštovanje do vseh kultur in jezikov, ki imajo domovino na tem območju. Zato je bil tudi pogrebni obred opravljen v italijanščini, slovenščini in nemščini. Skupaj so maševali videmski nadškof Bruno Mazzoccato, škof iz Gradeža Diego Causero, upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran, ki zadnja leta pogosto mašuje in spoveduje na Višarjah, nečak pokojnika Giuseppe, ki je tudi duhovnik, in več deset duhovnikov iz Italije, Slovenije in Avstrije. Med pogrebci sta bila tudi župana Trbiža Renato Carlantoni in Noborjeta – Ovčje vasi Boris Prešeren. Govorci so v besedah slovesa predstavili pokojnega monsinjorja Nisia, kot so mu pravili prijatelji in sodelavci v duhovniški službi, kot vzornega duhovnika, ki je bil prepričan o vraščenosti Cerkve v kulturno okolje, in kot milega in potrpežljivega človeka, ki je znal zgladiti spore, ki jih v njegovi duhovniški službi ni manjkalo. V Špetru, kjer je služboval, mnogim ni bilo všeč, da je cerkev odprl tudi za slovenske vernike in za njihov jezik. Prav tako v kanalski dolini vsi niso razumeli njegovih razlik, da morajo biti v življenju in v Cerkvi vsi enaki, ne glede na jezik, narodnost in kulturo. Zaveden Slovenec ni bil le v besedah, ampak tudi v dejanjih. Do konca svojih moči se je trudil, da so ostale Višarje kraj sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in sporazumevanja. Kot takega imam pokojnega žabniškega župnika, ki je bil tudi zlatomašnik, v spominu tudi sam. Kanalska dolina je z njim izgubila še enega, v slovenski družini v Italiji rojenega duhovnika. Ostal je samo še Mario Gariup iz Ukev/Ugovizza.