Samopomoč pri poškodbah
Velika večina nas uživa v »zunanjih« aktivnostih in vsak prosti trenutek izkoristimo za kakšno fizično dejavnost. Včasih se te ne zaključijo, kot bi si želeli, in potrebujemo pomoč druge osebe. Ob takih trenutkih bi še kako koristilo vedenje o prvih korakih samopomoči – in prav o teh bo govora v današnjem članku.
Zagotovo je ena od nevarnosti ob povečani fizični aktivnosti dehidracija. Ne urinirate več kot dvakrat dnevno, ima urin močno barvo in vonj, se vam vrti, se pojavijo glavoboli in imate občutek, da imate premalo sline? Vse to bi lahko bili znaki dehidracije, ki jo boste preprečili z vnosom zadostne količine tekočine – vsaj pol litra vode na uro fizičnega treninga ter seveda optimalno količino čez dan (2–3 litre). Izotonični napitki so priporočljivi zgolj ob naporni fizični aktivnosti, po vsakem treningu pa se obrestuje nadomestitev mineralov in vitaminov, izmenično prhanje s hladno in toplo vodo pa bo stimuliralo mehanizme dobre termoregulacije.
Kakšni pa so koraki v primeru akutnih poškodb, kot so razni zasuki in izpahi? Pri lažjih tovrstnih poškodbah lahko kot obliko samopomoči uporabite metodo, imenovano RICE, če pa je pri poškodbi prišlo do prevelike dislokacije kosti, deformacije na mestu bolečine ali pa se na poškodovani del ne morete nasloniti oziroma se pri tem pojavi prevelika bolečina, potem bo obisk zdravnika zagotovo odločitev na mestu. Pogosto namreč razne zvine zanemarimo in zdravimo napačno, zato se nam lahko tudi prepogosto ponavljajo.
Kot sem omenila, lahko pri različnih akutnih poškodbah gibalnega sistema, kot so zasuki, izpahi, sveži hematomi in druge bolečine, ki so posledica udarcev ali druge mehanične sile, uporabimo metodo RICE.
RICE uporablja štiri korake: počitek (ang. rest) – po poškodbi takoj prenehajte z aktivnostjo; led (ang. ice) – uporabite ga takoj po poškodbi, vendar ne za več kot 15 minut; zmanjšal bo bolečino in vnetje; pritisk (ang. compression) – prizadeto področje povijte z elastičnim povojem, s čimer boste zmanjšali oteklino in spodbudili zdravljenje; dvig poškodovanega dela v višji položaj glede na trup (ang. elevation) – vsaj za nekaj ur, kar bo še dodatno pripomoglo k zmanjšanju otekline.
Metoda je učinkovita prvih 72 ur po nastanku poškodbe. Po tem času krvavitev praviloma preneha, hematom ne raste več, zato je ta čas primeren za druge oblike samopomoči, kot so tople obloge, blage masaže okoliškega tkiva in podobno – z namenom, da se hematom čim preje razgradi in omogoči polno gibljivost sklepa. Velja pa še eno opozorilo: če je mesto otekline kljub temu preveliko, pri zdravniku preverite, da ni poškodba resnejša (zlom ...)
In še nasvet o toplih in hladnih obkladkih ter kako izbrati pravega. Pri akutnih poškodbah, ki sem jih opisala zgoraj, ter svežih krvavitvah, vnetnih stanjih npr. tetive ali mišice, ki so se posledica prenaprezanja pri fizični aktivnosti, boste uporabili hladen obkladek. Potrebo po hladnem obkladku boste prepoznali po oteklini in/ali prisotnosti hematoma. A ne pozabite, da hladnih oblog ne uporabljajte blizu hrbtenice, še zlasti ne na vratnem delu, saj si ne želite dodatnih težav s podhladitvijo živcev.
Tople obloge v primeru akutne boleče poškodbe začnite uporabljati 3–4 dni po poškodbi, uporabljajte jih pri mišičnih krčih, pri mišičnem hipertonusu (izrazito »trdih« mišicah) in podobno.
V vsakem primeru velja, da takšnih metod samopomoči ne uporabljajte, če se bolečina ali oteklina ne zmanjšata, saj je poškodba lahko hujša, kot ste mislili, in bo zdravniška pomoč nujno potrebna. Vsekakor pa se mogoče lahko na naslednjo fizično aktivnost odpravite mirnejši, saj veste, da ste se zopet naučili nečesa novega, nečesa, kar lahko koristi vam, vašemu zdravju in dobremu počutju.