Toliko dobrega!
Čeprav v kolumni stalno pišemo o notranjem svetu kot o glavnem dejavniku zadovoljstva in sreče, je prav, da si priznamo tudi vpliv zunanjih okoliščin na življenje. Vsak dan bi morali biti hvaležni za čudovito naravo te naše lepe dežele. Prešeren je pisal o naši deželi, Avseniki pa so peli o naših lepotah. Pa se nam zdi kar samo po sebi umevno, da gledamo lepe hribe, zelene doline, čiste reke, dihamo svež zrak. Kadar je v dolini zatohlo, smo v eni uri lahko na svežem gorskem zraku. Pred leti sem bil v Seulu in smo se tri ure vozili od hotela do tovarne. Smrdelo je pa enako na obeh koncih velemesta. V dobri uri vožnje se poleti kopamo v morju! Nizozemci potrebujejo 15 ur, da pridejo do tega užitka. Vse to bolj cenimo, ko smo dlje časa v tujini ali ko nam tujci kažejo navdušenje nad Slovenijo. To in še več imamo. Le poglejmo okrog in se veselimo, da smo na tem koncu sveta.
Hitro tarnamo, da imamo premalo denarja in da nimamo tega in onega. Priznati si moramo, da danes v povprečju živimo mnogo bolje kot pred 60 leti. In kakovost življenja pri nas je med najboljšimi na svetu. Varno se je sprehajati, pohajkovati in živeti v tej naši mali deželici. Zvečer gremo lahko mirno na sprehod. Lepe ceste imamo. Na Kosovu mi je nekoč neki gospod rekel: »Ja, v Sloveniji ima asfalt vsaka vas.« Nam je pa kar normalno, da država oziroma občina res asfaltira ogromno cest. Čudovito, samo da vemo, da imamo.
Hrana, ki jo pridelujemo na svojih vrtovih, in hrana, ki nam jo pridelujejo naši skrbni kmetje, je neprimerljiva s »plastično hrano« iz supermarketov. Imeli smo na obisku nemški par. Mojca je pripravila preprosto kosilo. Piščanec in krompir sta bila sosedova, solata in začimbe z domačega vrta. Obračal je tisti krompir in hvalil je okuse. Nekaj časa sem živel v produktivni Nemčiji in sem razumel njegovo zadovoljstvo. Zato se zavedajmo, da vsak dan jemo dobro hrano, če se le malo potrudimo za to.
Država zelo lepo skrbi za skupine ljudi, ki so se znašli v težavah: brezposelni dobijo določen čas nadomestilo, imamo otroške dodatke, otroci s posebnimi potrebami imajo zagotovljeno dodatno pomoč v šolah in tudi kasneje, občine organizirajo prevoze tudi iz odročnih krajev …
Če se zgodi nesreča, je solidarnost med nami zelo velika. Pripravljeni smo pomagati drug drugemu, le če smo naprošeni. Zato ni čudno, da imajo gasilci tako velik ugled med nami. Veliko imamo dobrodelnih društev. Imamo dobra srca.
Olajšali si bomo vsakdanjik, ko bomo manj brali črne kronike in manj poslušali poročila, ki so polna negativnih zgodb, pesimizma, in več zavestno gledali okoli sebe. Kaj vse nam je dano, kje živimo, kaj lahko delamo zastonj. Le vzemimo si čas, da vse to vidimo.