Prihaja Žalujoča družina

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 20. september 2016 / 10:19

Strupena komedija o lovu na dediščino je jasen namig o prvi letošnji premieri na odru Prešernovega gledališča, komediji Branislava Nušića Žalujoča družina. V goste iz Beograda prihaja mlad režiser Igor Vuk Torbica.

Kranj – Za dediščino se bodo premierno borili prihodnjo soboto, 24. septembra, v predpremiernih uprizoritvah pa nekajkrat tudi že v prihodnjem tednu. Komedija, ki bo odličen začetek sezone, lahko bi tudi pristavili – na kožo pisana sodobnemu Slovencu, ne le Srbu izpred sto let, nastaja v koprodukciji Prešernovega gledališča in Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Mojster karakterne komedije Branislav Nušić je svojo kritično ost usmeril v pokvarjeno, sprenevedavo in povampirjeno družbo oziroma družino, ki se po stričevem pogrebu zbere na njegovem domu in v kateri je vsak od tako imenovanih »sorodnikov« prepričan o tem, da je prav on neizpodbitno upravičen do dediščine, kar je v Sloveniji konec koncev postalo že nekakšen »nacionalni šport« oziroma arhetip, skozi katerega se zrcalijo moralna sprevrženost, pohlep, dvoličnost in lakomnost.

Na novinarski konferenci sta obe direktorici gledališč izrazili navdušenje nad sodelovanjem. Mirjam Drnovšček iz Prešernovega gledališča je zadovoljna, da sta se prvič povezala tudi kranjsko in celjsko gledališče, saj s tem na oba odra prihajajo tudi novi obrazi. Tina Kosi iz celjskega gledališča je ob tem poudarila, da je dobro, da predstavo režira mladi režiser, ki je pred leti prav z Nušićem diplomiral na beograjski akademiji. »Prvič režiram v tujem jeziku in lahko povem, da je bil to še dodaten izziv zame,« je povedal režiser Igor Vuk Torbica, dramaturginja Katarina Pejović pa nadaljevala, da gre za večplasten izziv te uprizoritve. »Komedija je globoko ukoreninjena v srbski mentaliteti, ne gre za dramsko situacijo, temveč za mentaliteto; vse, kar je v Srbiji samoumevno, tukaj v Sloveniji ni. Zato sva se z Igorjem odločila za odmik od Nušićevega koncepta – odmik od moškega sveta. Premaknila sva ga na ženski pogon (organski preplet moške in ženske pozicije, izpraševanje vlog – univerzalna nota predstave, kjer se srbsko in slovensko ne ločuje).« Pravi, da je izziv, kako se spopasti s komedijo, ki je tako ukoreninjena v določeni mentaliteti, kako najti povezave med mentalitetami in kako komedijo nasploh ansambelsko napisati. Gre namreč za izrazito ansambelsko igro, v kateri mora celotni ansambel funkcionirati kot en organizem.

V komediji igrajo Peter Musevski, Borut Veselko, Aljoša Ternovšek, Blaž Setnikar, Darja Reichman ter iz celjskega ansambla Aljoša Koltak, Andrej Murenc, Lučka Počkaj, Pia Zemljič, Barbara Medvešček in Liza Marija Grašič. Sceno je postavil Brank Hojnik, kostume Jelena Proković, glasbo pa je napisal Drago Ivanuša. »Zloba, pohlep, negativno in skrito, kar se v ekstremnih situacijah pokaže in postane problem. Ob dedovanjih se namreč stvari ne da spreminjati. Situacija v predstavi je kisla in smeh bo zagotovo kisel,« je povedal Aljoša Ternovšek. Darja Reichman pa dodaja: »Komedijo je težje delati kot druge zvrsti in ravno pri komediji je publika najpomembnejša, zato jo moraš delati iz največje globine sebe.« Tokrat se bomo v globine dediščine podali z Nušićem, tema sprevrženih družbenih odnosov pa bo, kot kaže, tudi rdeča nit letošnjega repertoarja Prešernovega gledališča.