Motoekspres do Kijeva

Besedilo: Tjaša Sterle Polak
Kategorija: Zanimivosti / sobota, 10. september 2016 / 13:00

Navdušeni motorist Boštjan Osterman, ki ima v letošnji sezoni za sabo že osem tisoč prevoženih kilometrov, se je skupaj z ženo Alenko na začetku avgusta odpravil v Ukrajino.

Tupaliče – Njun cilj je bil Kijev, pot pa, čeprav sta morala 3570 kilometrov prevoziti v samo štirih dneh, vredna vsakega metra. »Samo, da se peljem,« je z nasmehom na obrazu povedal Boštjan.

Ker tudi 15 ur, preživetih na motorju Yamaha MT09-Tracer, ni nobena težava, sta Boštjan in Alenka prvi dan prevozila kar 1100 kilometrov. Cesta ju je naprej vodila do Budimpešte in nato do madžarsko-ukrajinske meje, kjer sta zaradi temeljitih pregledov ukrajinskih carinikov in policistov čakala kar eno uro. Prvi dan sta prespala v Lvivu, nato pa sta se odpravila proti Kijevu. »V Ukrajini sva bila že pred desetimi leti, ko smo v družbi dveh prijateljev v dveh tednih prevozili kar 14 držav. Želel sem se vrniti,« je povedal Boštjan. Hotela sta si ogledati Černobil, a je vstopnina 130 evrov na osebo, potrebovala pa bi tudi vodnika, zato sta si premislila.

Postanek v Kijevu je bil kratek, a si jima je vseeno uspelo ogledati ogromen Narodni muzej o vlogi Ukrajine v drugi svetovni vojni. Poleg mehanizacije, tankov in ostalih vojnih vozil na prostem in v notranjosti so jima oči počivale na 91 metrov visokem kipu domovini. Ustavila sta se še na Trgu neodvisnosti (Majdan), kjer je pred dvema letoma potekala oranžna revolucija, danes pa ulico, včasih prevozno, zdaj pa zaprto za promet, obiskujejo matere in žene tistih, ki so dali življenja za Janukovičev odstop in ob fotografijah objokujejo smrti svojih dragih. Trenutne razmere v Ukrajini so v splošnem normalne, je povedal Boštjan. »Nikjer se več ne čuti, da je pred kratkim potekala oranžna revolucija. Nemiri so samo še na jugovzhodu,« je dodal.

V državi, kjer so razlike med bogatimi in revnimi kar precejšnje, je za motoriste bivanje in prehranjevanje zelo ugodno. »V Lvivu sva spala v hotelu s štirimi zvezdicami, kjer sva odštela samo 28 evrov na noč, z zajtrkom,« je razložil Boštjan in dodal, da je bila hrana na poti odlična. Tudi cene goriva so smešno nizke – 80 centov za liter bencina. Ceste so v dobrem ali pa zelo slabem stanju, sicer pa se je po njih možno voziti skoraj brez omejitev. »Ko sem po navadni cesti vozil 150 kilometrov na uro, me je prehitel avtomobil, ki je zagotovo vozil 200 kilometrov na uro,« je opisal Boštjan, ki ga je zaradi odsotnosti zaščitnih ograj ob cestah skrbelo le to, da mu bo pot prekrižala kakšna žival.

Pot nazaj, mimo številnih nasadov pšenice, koruze in sončnic (ter neštetega števila bencinskih črpalk) ju je vodila do meje s Poljsko, kjer sta na prehodu Berdyszcze sočustvovala z nekaterimi vozniki, ki so zaradi temeljitih pregledov čakali do 12 ur. A ker gre z motorjem hitreje, sta se odpravila še na kratek ogled Krakowa. Potem pa mimo Katovic, Brna, Dunaja in Gradca domov.