
Fotografski portreti, po Tomažu fotokrpanke
V prvem preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani je na ogled razstava fotografij letos preminulega fotografa Tomaža Lundra (1955–2016) z naslovom Hommage a Tomaž Lunder.
Ljubljana – Kustos razstave ddr. Damir Globočnik je za Hommage izjemnemu slovenskemu fotografu v okviru razstavnega Cikla Slovenskega društva likovnih kritikov izbral Lundrov cikel portretov z naslovom Patchworks. Društvo likovnih kritikov med člani pripravi razpis, pri čemer vsak izmed njih lahko predlaga umetnika, za katerega meni, da je aktualen v danem trenutku in seveda tudi dovolj kvaliteten za predstavitev. "Tomaž Lunder je bil že dlje časa moj predlog, a ga je žal prehitela mnogo prezgodnja smrt. Glede na to, da je bil Tomaž velik del svojega ustvarjalnega življenja zelo povezan s fotografijo, lahko bi rekli, da je živel zanjo, spremljal pa je tudi vse kvalitetnejše fotografske razstave, se mi je zdelo primerno, da predstavim enega njegovih zadnjih ciklov, s katerim se je tudi zadnjič predstavil letos februarja v Galeriji Središče v ljubljanskem Hostlu Celica," je povedal ddr. Damir Globočnik.
Portreti znancev in neznancev so bili posneti ob različnih priložnostih, na primer na množičnih manifestacijah je fotografiral protestnike pred borzo v Amsterdamu, Kurde med gladovno stavko v Londonu, udeležence partizanske proslave … Lunder je portrete sodobnikov, pri katerih mu je uspelo ustvariti temeljne pogoje za uspel portretni posnetek – občutljiv fotografov pogled, poglobitev v posameznika ter zaupanje med fotografom in portretirancem, fotografska veščina – dopolnil z brezčasnimi "portreti" grških in rimskih plastik, antičnih mask in mask iz operne predstave ter s portreti na slikarskih in kiparskih umetninah v galerijah v Freisingu, Londonu in Münchnu, je zapisal Globočnik in dodal, da je portrete – kot pri krpanki – povezal v simetrično mrežo, ki tvori interpretativno celoto.
"Tomaž je celo življenje fotografiral potrete. Ti so bili tudi zadnji v njegovem portretnem ciklu, ob seveda sočasno tudi drugih serijah in ciklih, ki jih je ustvarjal. Na domačem računalniku je še kar nekaj map s portreti, a ti niso razvrščeni v, kot jih je sam označil, patchworke oziroma krpanke," pojasnjuje njegova življenjska sopotnica Nives Lunder: "Ob portretiranju je vedno imel zabeležko, v katero je zapisal ime portretiranca in še kakšen drug podatek. Vedno je naredil določeno število portretov, na primer petnajst, in ni fotografiral vse počez."
Oba sogovornika se strinjata, da je Tomažev fotografski opus izjemen, zato bodo ob pobudah, ki so v domači Škofji Loki že bile, v prihodnje zagotovo pripravili tudi večjo razstavo njegovih del.