Zopet šola

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / četrtek, 8. september 2016 / 12:22

Ne vem, kako bi bilo bolj prav, končno zopet šola ali spet ta šola. Počitnice so dolge ali kratke. Smisel človeka je delo in tako je zopet napočil čas dela za šolarje, starše v vlogi spodbujevalcev, nadzornikov, priganjalcev, voznikov … Ko sem vprašala doma, ali se veselite šole, zopet boste s sošolci, so vsi enoglasno dejali, da se šole ne veselijo. S sošolci se videvajo tudi sicer med počitnicami. Vsi pa so priznali, da je eno najljubših opravil nasploh nakupovanje novih šolskih potrebščin. Čemu naj bi služile, če ne pisanju in učenju? Torej so se praktično otroci ujeli v pasti. Eno leto so dejali, da bi bila šola čisto v redu, če ne bi bilo domačih nalog in se ne bi bilo treba učiti. To pač ne gre in tukaj se tudi sama sprašujem, kako bi učenje postalo zabavno. Saj jim je le treba zanetiti iskro radovednosti, potem pa dobesedno tekmujejo v tem, kdo bo poiskal bolj zanimive podrobnosti, kdo bo bolj inovativen in bolj ustvarjalen. Predno se uskladijo vsi urniki popoldanskih aktivnosti, še nekaj časa traja in potem si nalepim na kuhinjsko omarico urnik in gledam. Že dolgo se ne trudim, da bi si ga zapomnila, saj se kmalu spremeni in pravzaprav ..., zakaj bi si belila glavo z nečim, kar lahko pogledam vsak hip. Ves čas poudarjam, naj oni mislijo na svoje popoldanske aktivnosti, mene naj le spomnijo, kdaj jih moram kam peljati. Večji kot so, bolj uporabljajo kolo in avtobus in tako imam popoldne že kdaj povsem prosti čas. Kar je pomembnega, morajo zapisati na namizni koledarček na kuhinjskem pultu, če ni zapisano, jaz ne vem.

Tudi meni je vsako novo šolsko leto nov izziv. Učitelje konec avgusta začne zvijati, naj bodo starejši ali mlajši. Kaj bom spremenila, kakšni bodo novi dijaki in učenci, bodo kakšne posebne okoliščine, kako bom še bolj praktična, življenjska v svojih urah, kako se jim bom približala v tistem, kar si oni želijo in pričakujejo, kaj moramo predelati po načrtu, kaj jim bom dala za življenje? In tukaj je čarobnost učiteljevega poklica. Lahko večino stvari predstavim tako, da je uporabno in aktualno, ali pa prav malo. Vesela sem vsakega sporočila bivših dijakov, da jim gre dobro in so uspešni. Nekateri so svoje projektne naloge že nadgradili s poslom in to me res veseli.

Naj bo torej novo šolsko leto nov začetek, sklep, da bi naredili nekaj novega, drugačnega, nekaj, kar še nikoli nismo. Nekdo bi si želel več aktivnosti, spet drugi si bo zaželel, da bi se stvari bolj umirile, da bi imeli manj krožkov, bi bili več doma, prej hodili spat in zaživeli bolj mirno življenje. Moj sklep je obiskovanje telovadbe. Ne maram zaprtih prostorov, bolečine v vratu in ramah pa me opozarjajo, da se moram gibati tudi drugače kot le s hojo in kolesarjenjem. Vsem skupaj srečno.