Gorski zdravnik na recept
Temule filmskemu Gorskemu zdravniku je vendarle treba nekaj priznati. Televizijska serija gledalca namreč ne vznemirja, kot gledalca lahko vznemiri gledanje denimo političnih preklanj. Zakaj bi se torej vznemirjali brez potrebe, glejte raje Gorskega zdravnika, kar je odličen recept – proti stresu.
Tako prepričljivo prijazen je v tej svoji vlogi dr. Martin Gruber, da me je prešinilo, da bo kdo na izlet v kraje na Tirolsko, kjer serijo snemajo, po pomoti, morda tudi ne, vzel s seboj še napotnico. Kajti dr. Gruber ima prav za vsakega pacienta na voljo dovolj časa tudi za pogovor, z enim samim telefonskim klicem uredi pregled in bivanje v bolnišnici – in to brez dolge čakalne vrste, pogosto pacienta v bolnišnico celo pospremi in angažirano še naprej spremlja njegovo zdravstveno stanje. Praktično je pacientom ves čas na voljo, že trinajstletni gledalec je ugotovil, da je pa ta zdravnik ves čas na poti.
Iz urbanega New Yorka, kjer je dr. Gruber uspešno razvijal svojo kariero kot kirurg, zdaj svoje poslanstvo z enako mero predanosti opravlja na podeželju. Ima seveda tudi odlične lastnosti ta dr. Gruber. Dobro razumem, zakaj ima serija več ženskih gledalk. Zdravnik na zunaj deluje robato, v sebi je nežen in, seveda, marsikatera ženska bi si ob sebi želela imeti takšnega moškega. Je tudi odličen mediator, saj zna umiriti strasti v medosebnih odnosih. Nikdar ne obsoja, pa naj ga pacient ali njegova okolica še tako lomita, ampak zna z ravno pravo besedo uveljaviti svoj razmislek.
Neverjetno veliko tega bi z veseljem preselili v resničnost, kajne? Ampak dr. Martin Gruber oziroma v resničnem življenju Hans Sigl je v nekem intervjuju dejal: »Sem le igralec in ne zdravnik.« Kakšna škoda.