
Zadovoljstvo ob čredi greni cena mleka
Kmet Slavko Studen iz Zaloga pri Cerkljah ima v hlevu odlično čredo črno-belih krav s povprečno mlečnostjo okrog dvanajst tisoč litrov na kravo, a zadovoljstvo ob pogledu na čredo mu greni nizka odkupna cena mleka, ob kateri pripomni: »Naj minister Židan poskusi pridelovati mleko po enaindvajset centov za liter!«
Zalog pri Cerkljah – Na kmetiji Pr' Kovač, na kateri Slavko gospodari devet let, obdelujejo dvajset hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega trinajst hektarjev najetih, imajo pa še sedem hektarjev gozda. Glavna kmetijska dejavnost je govedoreja, to je prireja mleka in vzreja plemenskih telic. Redijo od petindvajset do trideset krav molznic, skupaj z mlado živino je v hlevu 49 goved, stalež pa se bo v kratkem še povečal, saj je v čredi dvanajst visoko brejih krav. »Prireja mleka ima na naši kmetiji že dolgo tradicijo. Nekdaj smo redili simentalke, a ko smo začeli z intenzivno rejo, smo prešli na pasmo red holstein in nato na črno-belo, to je na mlečni tip krav, ki jih semenimo s semenom svetovno znanih bikov,« je dejal Slavko in dodal, da so na kmetiji tako ustvarili čredo krav, pri kateri dosegajo povprečje dvanajst tisoč litrov mleka na kravo v standardni laktaciji, pri nekaterih pa tudi petnajst tisoč litrov. Ni naključje, da sta bili letos dve njihovi kravi v ožjem izboru krav za evropsko razstavo goved črno-bele pasme v Franciji, da je pred tremi leti njihova krava sodelovala na evropski razstavi v Švici, da dosegajo odlične rezultate tudi na državnih razstavah ... Na leto namolzejo od 250 do 300 tisoč litrov mleka, vsega prodajo prek Kmetijske zadruge Cerklje v Italijo.
Slavko je trideset let delal kot vzdrževalec stružnih avtomatov v Iskri, po izobrazbi ni kmet, a veliko znanja za kmetovanje je pridobil z lastnim izobraževanjem, predvsem pa z delom na kmetiji. »Strokovni nasveti so koristni, a najpomembnejše so izkušnje. Ko rejec obvlada krmni obrok, naj se ga drži in naj ne eksperimentira, saj ga to lahko drago stane. Dobro mora opazovati čredo in biti v hlevu prisoten vsak dan. Ni dopusta, praznikov, bolniške, smo v začaranem krogu, ujetniki črede. Roboti lahko pomagajo rejcu, ne morejo pa ga nadomestiti,« je dejal Slavko in poudaril, da je prireji mleka podrejeno tudi pridelovanje krme: od šest do sedem hektarjev je silažne koruze, od dva do tri hektarje lucerne, približno toliko tudi travno-deteljnih mešanic, ostalo je travinje.
Slavko je ob pogledu na čredo zadovoljen, a zadovoljstvo mu greni nizka odkupna cena mleka. »V najboljših časih smo za liter mleka dobivali 37 centov, zdaj prejemamo 22 centov. S tem ne pokrijemo stroškov, cena bi morala biti vsaj 32 centov. Žalostno je, da kmet od cene mleka v trgovini dobi le petino in da je ustekleničena voda celo dražja od litra mleka. Če se bo cena še naprej zniževala, bo še marsikatera kmetija opustila prirejo mleka. To bi bila velika škoda. Ko gre živina iz hleva, ni vrnitve. Dobro čredo ustvarja več rodov,« je dejal Slavko in dodal: »Ne strinjam se z izjavo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana, da je mleko možno pridelovati tudi po ceni 21 centov za liter. Vabim ga na našo kmetijo, da prevzame delo in stroške. Morebitni dobiček je njegov, a če bo izguba, naj jo pokrije iz svojega žepa. Prepričan sem, da bo naredil izgubo.«
Živino imajo na štirih lokacijah – v hlevu in v dveh prizidkih ter še v lopi za stroje, to otežuje krmljenje in druga opravila. Pred osmimi leti so že razmišljali o tem, da bi hlev preselili iz vasi in zgradili novega na polju, a so po tem, ko kmetijskega zemljišča ni bilo možno spremeniti v stavbnega, odstopili od načrtov, ob sedanji nizki odkupni ceni mleka pa si novogradnje ne upajo privoščiti. »V zadnjih osmih letih smo vlagali predvsem v posodobitev kmetijskih strojev, zdaj tudi tega ne moremo. Stroji postajajo vse starejši, kmetje pa tudi,« je dejal Slavko, ki je prepričan, da bi država kljub omejitvam, ki jih prinaša skupna evropska kmetijska politika, lahko več naredila za prirejo mleka.