Konec občine Predtrg
Planšarska koča (24)
Meseca septembra leta 1933 je vodstvo banovinske uprave v Ljubljani pripravilo podlage za novo ureditev banovine. Uradni dokumenti so bili objavljeni v 73. številki Službenega lista banske uprave v Ljubljani.
Objavljena je nova banovinska volilna uredba k Zakonu o občinah in novi ureditvi občin v naši banovini. Določbe iz uredbe in iz zakona o občinah, ki predpisujejo, kdo sme voliti in biti voljen ter kako se sestavljajo in vlagajo kandidatne liste, bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk – je zapisal časopis Triglav 16. septembra 1933.
»Danes objavljamo splošen pregled o združitvi občin v Sloveniji in njih točno ureditev v srezih na Gorenjskem.
Do zdaj je bilo v Sloveniji 1069 občin. Po novi ureditvi jih bo ostalo le še 373, pri čemer so všteta tudi vsa štiri avtonomna mesta (Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj), na katera se novi občinski zakon ne nanaša in ki zato tudi pri zložitvi občin niso prišla v poštev. Nova ureditev obsega torej 369 občin in se je njih število znižalo za 699 ali dve tretjini. Sedeži novih občin bodo določeni naknadno, definitivno pa šele po izvršenih volitvah. Pri tem se bodo seveda v prvi vrsti upoštevale želje občanov.
V naslednjem objavljamo novo ureditev občin v posameznih srezih na Gorenjskem. Kjer je navedeno samo ime občine pomeni, da je občina ostala nespremenjena. Pri novih, zloženih občinah je v oklepaju povedano, iz katerih dosedanjih občin oz. njih delov je nova občina sestavljena. Ako pri imenu v oklepaju ni ničesar označeno, je to sedaj bila samostojna občina. Kratica k. o. pomeni katastralno (davčno) občino, kratica u. o. pa upravno (politično) občino.
Srez Radovljica: Radovljiški srez je imel do sedaj 22 občin, po novi ureditvi jih ima 15, torej 7 manj. Nespremenjenih je ostalo 8 občin. Odslej bodo v srezu naslednje občine: 1. Bled, 2. Bohinjska Bistrica, 3. Bohinjska Srednja vas, 4. Brezje (Leše, Ljubno, Mošnje), 5. Breznica, 6. Dovje - Mojstrana, 7. Gorje (Gorje brez kraja Podmožakla). 8. Jesenice (Jesenice in kraj Podmožakla iz občine Gorje), 9. Koroška Bela, 10. Kranjska Gora, 11. Kropa (Kamna Gorica, Kropa, Ovšiše), 12. Lesce (Lesce, Begunje), 13. Radovljica (Radovljica, Predtrg), 14. Rateče (Rateče - Planica), 15. Ribno (Ribno, Lancovo).« (Triglav, 16. septembra 1933)
Pa poglejmo, kako je bilo v občini Predtrg poskrbljeno za žejne in lačne občane in svetovljane ter za njihovo zabavo.
V občini Predtrg so obstajale in delovale tri gostilne:
- Pri Koku – Jakob Vogelnik
- Pri Hirschmanu – Mihelnova gostilna
- Gostilna Kristan – Ivan Kristan (ta je bil tudi predtrški župan)
Vse tri gostilne so imele polne roke dela. Pri Koku so poleg salona imeli tudi kegljišče in prijeten vrt s kostanjevimi drevesi. Skupine kegljačev so bile kar stalne. Igrale so se različne igre. Keglje je bilo treba ročno postavljati. Tudi sam sem jih postavljal. Najbolj vešč pa je bil Katežev Marjan. Postavljavca kegljev so kegljači plačali.
Kegljišče je imela tudi gostilna Pri Hirschmanu. O njem mi je manj znanega. Vem pa, da so se tam izvajale vedno razne veselice, ker je bilo več prostora. Tudi v časopisih se je o Hirschmanovi gostilni več pisalo. O Kristanovi gostilni vem bore malo.