Razstava o stripu To je orožje!
Vrhunci slovenskega angažiranega stripa v 20. stoletju bodo od četrtka na ogled v Galeriji Vodnikove domačije v Šiški.
Ljubljana – Eden največjih poznavalcev zgodovine slovenskega stripa, tudi sam stripovski avtor in dolgoletni zunanji sodelavec Gorenjskega glasa, Iztok Sitar, v sodelovanju z Galerijo Vodnikove domačije v Šiški v Ljubljani pripravlja razstavo z naslovom To je orožje!, v podnaslovu Angažirani strip dvajsetega stoletja na Slovenskem. V četrtek, 1. septembra, ob 19. uri, bodo odprli razstavo stripov mnogih pomembnih avtorjev slovenskega stripa. Med njimi so: Marjan Amalietti, Matjaž Bertoncelj, Primož Bertoncelj, Srečko Bajda, Milko Bambič, Marjan Bregar, Branko Drekonja, Andrej Flumiani, Kostja Gatnik, Grejpfrut, Andrej Habič, Ciril Horjak, Boris Jukić, Jure Kalan, Dušan Kastelic, Dani Kavaš, Marko Kociper, Božo Kos, Tomaž Lavrič, Samo Ljubešić, Željko Lordanić, Izar Lunaček, Grega Mastnak, Milan Maver, Miki Muster, Jure Perpar, Igor Ribič, Bine Rogelj, Jernej Rovšek, Andrej Savski, Matjaž Schmidt, Iztok Sitar, Zoran Smiljanić, Damijan Sovec, Hinko Smrekar, Romeo Štrakl, Andrej Štular, Ive Šubic, Maks Toboljevič Akim, Gorazd Vahen, Melita Vovk in Bori Zupančič.
Kot je k razstavi zapisal Sitar, ima strip, ta pankrt popularne kulture, križanec med likovno umetnostjo in književnostjo, na slovenskem že dolgo tradicijo. Vsi poznamo Mustrovega zimzelenega Zvitorepca, ki navkljub računalniku in internetu trmasto kljubuje času in doživlja vedno nove ponatise, iz šolskih klopi pa se spomnimo Kosovih navihanih paglavcev kavboja Pipca in Rdeče pese, s katerima je postalo duhamorno učenje prava zabava. Manj znano je dejstvo, da se je hkrati s humorističnim in avanturističnim stripom v Sloveniji razvil tudi žanr družbenokritičnega stripa. Tako bo na razstavi na ogled Smrekarjev strip iz leta 1914, ki se norčuje iz avstrijskega malomeščanstva in lažne morale, Bambičeva parodija na Mussolinija iz leta 1927 in propagandni partizanski strip Iveta Šubica iz leta 1944. V petdesetih letih so bili zelo popularni kratki satirični stripi, ki so z blago kritiko takratne države in družbe udejanjali sintagmo o socializmu s človeškim obrazom. Med najbolj znanimi promotorji novega sistema je bil vsekakor Jaka Sulc Milana Mavra. Turbulentno leto 1968 je pustilo pečat tudi v slovenskem stripu, saj je takrat Kostja Gatnik risal nekonformistične stripe v slogu ameriškega undergrounda, ki jih je leta 1977 izdal v legendarni Magni Purgi, s katero smo Slovenci dobili primat na izredno močni jugoslovanski stripovski sceni in se enakovredno kosali z evropskim in ameriškim stripom tistega časa. Z Magno Purgo je slovenski strip izgubil svojo nedolžnost in postal odrasel ter polnopraven član urbane (sub)kulture. Pravi razcvet je družbeno angažirani strip dosegel v drugi polovici osemdesetih in v devetdesetih letih, ko so Mladinini avtorji ustvarjali svoja dela brez kakršnega koli spoštovanja do države, cerkve in spolnosti. Eden najbolj znanih produktov tistega časa, ki izhaja še danes, je Diareja Tomaža Lavriča, slaba vest slovenske politike in družbe, iz katere se lahko naučimo več o naši polpretekli zgodovini kot iz vseh zgodovinskih učbenikov skupaj.
Razstava družbenokritičnega stripa prikaže zgodovinski razvoj stripa pri nas in oriše družbeno in politično življenje v različnih izsekih 20. stoletja. V septembru bo sledil še bogat spremljevalni program od družinskega vodenja po razstavi, delavnice političnega stripa do pogovora s striparji na temo politike, političnega stripa in vsakdanjega življenja njegovih avtorjev, ki ga bosta vodila Iztok Sitar in kustosinja razstave Petja Grafenauer. Galerija Vodnikove domačije je odprta od torka do petka med 10. in 18. uro in v soboto in nedeljo med 10. in 14. uro.