Izredne razmere zahtevajo izredne ukrepe

»Naravne ujme v gozdovih pokažejo vse slabosti v gozdarstvu, tako v zakonodaji kot pri lastnikih gozdov in v javni gozdarski službi. V Sloveniji se bomo morali za take primere drugače organizirati, saj žledolom in z njim povezana namnožitev lubadarja verjetno ni zadnja ujma,« pravi Janez Logar, vodja kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, in poudarja, da izredne razmere, kakršne so tudi čezmerna razmnožitev lubadarja, zahtevajo tudi izredne ukrepe.

Po predlanskem žledolomu ste v poškodovanih in oslabljenih smrekovih sestojih pričakovali napad lubadarja, a tako močnega verjetno ne ...

»Tako močnega napada lubadarja na kranjskem gozdnogospodarskem območju še ni bilo. Gozdarji smo do 18. avgusta zaradi lubadarja odkazali za posek in spravilo 99.097 kubičnih metrov dreves smreke, lani v enakem obdobju 75.920 kubičnih metrov. V krajevni enoti Tržič smo doslej zaradi lubadarja odkazali 14.250 kubičnih metrov dreves, v enoti Preddvor 26.626, v enoti Kranj 16.765, v enoti Železniki 14.890 in v krajevni enoti Poljane 26.564 kubičnih metrov. Odkazilo lubadark predstavlja letos več kot polovico celotnega odkazila.«

Na katerih območjih se je lubadar najbolj razmnožil?

»Najbolj so prizadeti gozdovi v dolini Kokre in Podstoržiča, na Robcah, na pobočju Storžiča, Dobrče in Kriške gore, na Pristavi, na Zgornjem Vetrnem, v Lomu, Jelendolu, Luši, na Šmarjetni gori, v Poljanah in Sovodnju. Večina žarišč je na prisojnih legah, pojavljajo pa se tudi v višje ležečih gozdovih, vse do nadmorske višine 1500 metrov, in v varovalnih gozdovih, ki so slabše odprti za gospodarjenje. Presenečeni smo, da se lubadar pojavlja tudi na območjih, kjer žled ni poškodoval gozdov oziroma v zadnjih letih ni bilo redne sečnje. Verjetno je to posledica delovanja toplih tračnih tokov, ki lubadarje nekaj časa nosijo po zraku, nato pa jih odložijo.«

Lani ste zaradi lubadarja odkazali za posek skoraj 163 tisoč kubičnih metrov smreke. Kakšne so napovedi za letos?

»Zanesljivo bo letos količina napadenega drevja presegla številko dvesto tisoč kubičnih metrov, po bolj pesimistični oceni pa se lahko približa meji tristo tisoč.«

Bo krivulja letos dosegla vrh?

»Upamo, da bo letos vrh, ne vemo pa, ali se bo to tudi zgodilo. Veliko bo odvisno od naravnih pogojev za razmnoževanje lubadarja pa tudi od tega, kako hitro bodo ukrepali lastniki gozdov. Izkušnje kažejo, da se lubadar čezmerno razmnoži po vsaki naravni ujmi, vprašanje je le, kako visok je vrh krivulje oziroma kolikšna je količina napadenih dreves. Običajno pa traja pet let, da se lubadar umiri in da škode pridejo v normalne letne okvire.«

Škoda po lubadarju je v veliki meri odvisna od tega, kako hitro ukrepajo lastniki gozdov ...

»Lastniki so doslej posekali in pospravili približno tri petine letos odkazanih lubadark, na državni ravni je to povprečje 52 odstotkov. Do 18. avgusta smo jim izdali 2377 odločb za sanitarno sečnjo, pri tem pa ugotavljamo, da je le ena tretjina izvedla dela v določenih rokih. Roki so kratki in znašajo od 10 do 21 dni, odvisno od razvoja lubadarja in nujnosti ukrepanja. V najbolj kritičnih primerih zagrozimo z izvršbo, letos smo doslej izdali 48 odločb. Ker vzporedno ukrepa tudi gozdarska inšpekcija, velika večina lastnikov sama opravi zahtevana dela v gozdu, le v dveh primerih smo izvršbo tudi izvedli.«

Škoda, ki jo povzroča lubadar, je predvsem gospodarska. Ste jo že ocenili?

»Lastniki se še premalo zavedajo, da s počasnim ukrepanjem ob pojavljanju lubadarja les izgublja vrednost in da pri vsakem kubičnem metru smreke izgubijo vsaj dvajset evrov. Če to pomnožimo s količino letos odkazanih lubadark na našem območju, pomeni, da so že doslej izgubili dva milijona evrov prihodka. K temu znesku je treba prišteti še stroške obnove, saj vseh gozdov ne bo možno obnoviti po naravni poti, ampak bo ponekod potrebna tudi sadnja.«

Lastnikom za ukrepanje zoper lubadarja ni treba čakati na odločbo zavoda za gozdove ...

»Ko lastnik odkrije lubadarja v gozdu, se lahko takoj loti sanacije, dovolj je le, da o tem obvesti revirnega gozdarja. Žal ugotavljamo, da 90 odstotkov žarišč lubadarja odkrijejo revirni gozdarji in da velika večina lastnikov čaka na njihovo odločbo.«

Je za izvedbo del lahko dobiti izvajalca?

»Predvsem manjši lastniki so pogosto v težkem položaju. Sami za delo v gozdu niso primerno opremljeni in usposobljeni, za posek in spravilo manjših količin lesa pa težko dobijo izvajalca. Problem je tudi njihova neorganiziranost. Če bi bili organizirani, bi lahko skupno poiskali izvajalca, skupno prodajali les ...«

Kaj bi svetovali lastnikom gozdov?

»Lastniki naj redno, vsak teden, pregledujejo gozdove, ob odkritju lubadarja pa naj se čim prej lotijo sanacije. Ni dovolj, da posekajo le drevesa, s katerih so že odpadle iglice, ampak naj posežejo tudi v zeleni pas ob žarišču. Posekajo naj tudi drevesa, ki so navzven še zelena, a že napadena, saj bodo le tako preprečili nadaljnje širjenje lubadarja.«

Kaj v sedanjih razmerah pričakujete od države?

»Naravne ujme v gozdovih pokažejo vse slabosti v gozdarstvu, tako v zakonodaji kot pri lastnikih gozdov in v javni gozdarski službi. V Sloveniji se bomo morali za take primere drugače organizirati, saj žledolom in z njim povezana namnožitev lubadarja verjetno ni zadnja ujma. Izredne razmere, kakršne so v gozdovih letos, zahtevajo izredne ukrepe. Od novega zakona o gozdovih pričakujemo, da bo v izrednih razmerah omogočil javni gozdarski službi učinkovitejše ukrepanje. Skoraj vsi ukrepi gozdarske službe so vezani na zakon o upravnem postopku, roki za vročanje odločb so za normalne razmere primerni, za izredne pa predolgi. Država bi morala zasukati logiko v gozdarstvu in s finančnimi spodbudami ali olajšavami nagrajevati lastnike, ki redno sekajo les, izvajajo gojitvena in varstvena dela, hitro ukrepajo ob naravnih ujmah ...«