Čudoviti svet matematike

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Jesenice / / 11:55

V Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Trilobit v Javorniškem Rovtu so pretekli teden pripravili matematični tabor za srednješolce Mars. Letos se ga je udeležilo triindvajset srednješolcev iz vse Slovenije, od tega sedemnajst deklet in šest fantov.

Javorniški Rovt – Matematično raziskovalno srečanje ali krajše Mars je raziskovalni tabor s področja matematike za srednješolce. V Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije so ga prvič pripravili pred desetimi leti, namenjen pa je dijakom, ki jih veseli raziskovanje in si želijo pri matematiki izvedeti tudi kaj več, je pojasnila vodja tabora oziroma »kapitanka« marsovske odprave Jana Vidrih. En teden počitnic so tako dijaki lahko aktivno preživeli v družbi sovrstnikov iz vse Slovenije in skupaj trli zanimive matematične orehe.

Posadko letošnjega Marsa je skupaj z dijaki predstavljala ekipa študentov matematike in fizike z idejnim vodjo Boštjanom Kuzmanom in vodjo strokovnega programa Davidom Gajserjem, ki so poudarili, da z velikim veseljem odkrivajo čudovit svet matematike in vrata vanj odpirajo mlajšim generacijam. Kot je poudarila Jana Vidrih, tabor ni zasnovan na reševanju tekmovalnih problemov, ampak se ukvarjajo s projekti, ki jih ob večerih popestrijo s predavanji matematikov z različnih fakultet in raziskovalnih ustanov. Dijakom so na poljuden način predstavili vlogo matematike v sodobnem svetu. V marsovskih delavnicah so se seznanili tudi z različnimi matematičnimi zanimivostmi in nekaterimi računalniškimi orodji za matematiko. Spoznali so osnove programiranja, dinamično geometrijo s programom GeoGebra, grafična in algebrska orodja ter matematični urejevalnik besedil Latex.

V okviru projektov so se dijaki ob pomoči mentorjev preizkusili v raziskovanju matematičnih tem v manjših skupinah, v katerih so bili po dva do trije dijaki. Teme projektov vsako leto prilagodijo interesom in predznanju udeležencev. Letos so tako med drugim ugotavljali kriterije za rešljivost Rubikove kocke, s pomočjo verjetnosti reševali problem gladiatorjev s prenosom moči in reševali Apolonijev problem, pri katerem so bile podane tri krožnice, želeli pa so konstruirati še eno, ki bi se dotikala vseh treh hkrati. Poglobili so se v kitajski izrek o ostankih in Fermatov zadnji izrek, ki je kar tri stoletja in pol veljal za najtežji matematični problem, dokler ga ni leta 1995 dokazal Andrew Wiles.

Zanimivega problema so se lotile tudi Katja Kozlevčar s Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana, Tina Šafarič z Gimnazije Velenje in Katharina Pavlin z Gimnazije Kranj. »Kot radovedne marsovke smo se ukvarjale predvsem z vprašanji, kateri kaleidocikli so sploh možni za izdelavo in kateri niso skladni z zakoni matematike ter zakaj,« so pojasnile. Kaleidocikli so telesa iz tetraedrov, in če so želele, da se v sredini zaprejo, jih mora biti vsaj šest, njihovo število pa mora biti vedno sodo, je razložila Tina Šafarič, ki je bila navdušena, da je sodelovala pri tem projektu, ki je bil povezan z geometrijo. »Imam namreč zelo dobro prostorsko predstavo, zato mi to 'leži'.« Katharini Pavlin so matematični tabori tako všeč, da se ga je letos udeležila že tretjič. »Vsako leto namreč pripravijo kaj novega,« je poudarila prihodnja študentka kemije. Bor Grošelj Simić z Gimnazije Vič in Marko Čmrlec z Gimnazije Bežigrad pa sta se ukvarjala s Hipohamiltonovimi grafi, pri čemer sta reševala problem sedežnega reda za okroglo mizo na srečanju članov kluba marsovcev, pri katerem bi bila soseda za mizo vedno prijatelja. »To žal ni bilo mogoče. Bi pa bilo mogoče, če bi manjkal katerikoli od marsovcev,« je pojasnil Marko Čmrlec. Rezultate raziskovanja so dijaki predstavili na sobotnem zaključku tabora – pristanku.